Zakon predvideva, da bi še iz letošnjega proračuna krili 80 odstotkov nakopičenih izgub, ki so jih javni zdravstveni zavodi imeli konec lanskega leta. To znaša okoli 136 milijonov evrov. Poleg tega predlog zakona predvideva sanacijske odbore in sanacijske uprave ter določbe, za kakšne namene bodo lahko bolnišnice krile ta sredstva.

V četrtek je sicer v javnost prišlo besedilo zakona, a so ga na četrtkovih koalicijskih usklajevanjih in današnjem koalicijskem vrhu še spreminjali, tako da vsebina zakona še ni popolnoma znana.

Sanacija bolnišnic je potrebna zato, ker so konec lanskega leta imele skupaj nakopičenih 170 milijonov evrov izgube, ob letošnji tekoči izgubi pa so se znašle v hudih likvidnostnih težavah. Zaradi neplačanih računov imajo težave z dobavitelji, nekatere imajo težave tudi pri izplačevanju plač zaposlenim. Več bolnišnic se je zateklo k državni zakladnici, od katere prejemajo premostitvena posojila.

Predlog zakona o interventnih ukrepih za zagotovitev finančne stabilnosti javnih zdravstvenih zavodov bo sicer po besedah ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc razbremenil likvidnostni krč v bolnišnicah, da bodo lažje poslovale.

Javnofinančna konsolidacija ne bo ogrožena
Zaradi interventnega zakona, s katerim vlada javnim zdravstvenim zavodom pošilja 136 milijonov evrov, bo po oceni finančne ministrice Mateje Vraničar Erman potreben rebalans državnega proračuna. "A to bomo storili na način, da ne bomo ogrozili načrtovane javnofinančne konsolidacije," je povedala po seji vlade.

"Vlada že od nastopa mandata posveča posebno pozornost zdravstvenemu resorju," je na novinarski konferenci po seji vlade povedala Vraničar Ermanova. V preteklih dveh letih in pol je že naredila pomembne korake na področju sistemske okrepitve financiranja zdravstvene blagajne, a nakopičenih problemov je veliko in jih ni mogoče rešiti naenkrat, je poudarila.

Sredstva za dodaten transfer v javne zdravstvene zavode je treba zagotoviti v okviru državnega proračuna, da bo to mogoče tehnično izpeljati, pa je vlada sprejela sklep o začasnem zadržanju izvrševanja proračuna.

Zdaj bo imelo finančno ministrstvo 45 dni časa, da s prerazporeditvami porabe poskrbi za ponovno uskladitev državnega proračuna, ali pa DZ predlaga rebalans. A glede na višino transferja v javne zdravstvene zavode ministrica že zdaj ocenjuje, da bo potreben rebalans.

Ob tem je zagotovila, da bo Slovenija kljub temu dosegla za letos zastavljene cilje na področju javnofinančne konsolidacije.

Mezek: Interventni zakon ne bo dovolj
Interventni zakon, ki bo bolnišnicam v okviru sanacije še letos zagotovil 136 milijonov evrov, je po oceni direktorja Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije Metoda Mezka dobra rešitev, a ne bo zadostoval. Kot je opozoril, je največji problem zdravstva njegova podfinanciranost, zato v združenju pričakujejo zvišanje cen zdravstvenih storitev.

Interventni zakon, ki ga je danes potrdila vlada in ga že poslala v DZ, v združenju pozdravljajo in so ga tudi sami predlagali. "Za bolnišnice bo to zagotovo dobrodošlo, saj jim bo omogočilo poravnavo dolgov, tako da bodo bolj likvidne," je dejal. A hkrati pričakuje, da bo čim prej prišlo do zvišanja cen zdravstvenih storitev, ki je trenutno na ravni iz leta 2014, sicer se bodo težave bolnišnic ponovile in se le še stopnjevale.

Da je zdravstvo podfinancirano, se po njegovih besedah kaže tudi pri poslovanju zdravstvenih domov. Tako denimo tudi Osnovno zdravstvo Gorenjske že nekaj mesecev posluje s tekočo izgubo, je dejal. "Ob takšni ceni zdravstvenih storitev drugače tudi ne more biti. Stanje je resno," je dejal.

Preobremenjeni zdravstveni zavodi
Opozoril je, da so zdravstveni zavodi v preteklosti na svoja pleča prevzeli veliko obveznosti, na katere niso mogli vplivati. Tako so zaposlenim v preteklih letih morali izplačati tretjo četrtino odprave plačnih nesorazmerij, povišal se je DDV, dodatni stroški so nastali tudi s sprostitvami omejitev po zakonu za uravnoteženje javnih financ.

Na ta račun so po njegovih besedah imeli skupaj 174 milijonov evrov dodatnih stroškov, na višino katerih niso mogli vplivati, medtem ko jih Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) ni vračunal v ceno zdravstvene storitve. Dodatno breme za izvajalce pa bo letos prinesla tudi odprava plačnih anomalij za javne uslužbence, ki so uvrščeni do 26. plačnega razreda, ter vertikalno napredovanje zdravnikov.

Povišanje cene zdravstvenih storitev?
Na vprašanje, ali se mu zdi realno, da bodo cene zdravstvenih storitev še letos povišali, je dejal: "Ne da je realno, morajo se še letos povišati, sicer sledijo scenariji, ki niso dobri ali obetavni." Kje bo zdravstvena blagajna prejela sredstva za to, ne ve. Rešitev pa vidi ali v dvigu prispevne stopnje ali pa, da bo proračun prevzel del stroškov.