Nekdanji vodja Specializiranega državnega tožilstva (SDT), danes vrhovni državni tožilec Harij Furlan, je članom preiskovalne komisije o ugotavljanju odgovornosti nosilcev javnih funkcij na programu otroške kardiologije ter pri nabavah medicinske opreme in zdravstvenega materiala odgovarjal na vprašanja o delu SDT-ja na področju preiskovanja korupcije v zdravstvu. Kot je povedal, so na SDT-ju tožilci, specializirani za to področje, a imajo tožilcev premalo, zato vsi vodijo več primerov. Sam se je o posameznih preiskavah poučil, če ga je tožilec z zadevo seznanil, a tožilci so pri svojem delu samostojni, je poudaril.

Na kritike poslancev, da preiskave trajajo zelo dolgo, je pritrdil, da so postopki preiskave korupcije res predolgi, a razloge vidi v tem, da vpleteni ne želijo sodelovati z organi pregona. Opomnil je tudi na zastaralne roke za korupcijska kazniva dejanja, ki so krajši, recimo 10 let. Poleg tega procesni instituti omogočajo zavlačevanje postopkov preiskave. Kot največji problem pa je označil sploh odkriti koruptivno dejanje in zbrati dokaze. "Eno je, če vam nekdo nekaj reče, drugo pa je zbrati ustrezne dokaze in pripraviti osebo, da bo pričala pred preiskovalnim sodnikom. Šele to je dokaz," je dejal.

"Cenimo trud, a ni efekta," je nekdanjemu vodji SDT-ja dejala predsednica preiskovalne komisije Karen Furman (SDS). "Ste javni organ. Pričakujejo se neki rezultati, ne pa da po osmih letih številnih afer, ki jih razkrivajo mediji, ko imamo poročilo KPK-ja in Računskega sodišča, efekta s strani organov pregona ni," je dodala. Furlan je poudaril, da si tožilstvo želi hitrejših postopkov, zato so tudi predlagali ustanovitev enega specializiranega sodišča. A se to ni zgodilo, ker med deležniki ni bilo dovolj podpore. Kot je pojasnil, je težko nabrati 15 ali 20 sodnikov iz vse države, ki bi se bili pripravljeni voziti v službo v Ljubljano in izpostavljati v sojenjih v občutljivih zadevah. Spomnil je, da je v preteklosti predlagal tudi ukinitev sodne preiskave in uvedbo tožilske preiskave, a se tudi to ni zgodilo.

Na vprašanje Furmanove, ali je bil kdaj seznanjen s sumi nepravilnosti pri izvajanju javnih naročil v bolnišnicah, je Furlan dejal, da se mu zdi, da so bile določene preiskave, a da jih je bilo preveč, da bi bil na tekočem, poleg tega ni vseh usmerjal SDT.

Posel s kolčnimi vsadki

Preiskovalna komisija je danes zaslišala tudi Furlanovo svakinjo Lidijo Furlan, medtem ko se je njegov brat Aleš opravičil. Aleš Furlan je lastnik podjetja Primsel, ki je Splošni bolnišnici Nova Gorica več let dobavljalo kolčne vsadke. Kot so razkrili novinarji TV Slovenija, je bila cena še enkrat višja kot cene, ki so jih za iste vsadke plačevali v drugih bolnišnicah po državi.

Lidija Furlan je danes pojasnila, da o tem, po kakšni ceni druge bolnišnice plačujejo kolčne vsadke, z možem nista bila seznanjena. To je treba vprašati proizvajalca, je dejala. Njihovemu podjetju je ceno kolčnih vsadkov predpisoval proizvajalec Lima, Primsel pa je na to ceno pribil le sedem odstotkov in zato od prodaje kolčnih vsadkov niso nikoli imeli velikih zaslužkov. Furmanova je v zaslišanju izrazila dvom o trditvi o majhnih dobičkih podjetja. Priča pa je pojasnila, da drugim bolnišnicam teh vsadkov niso prodajali, ker bi bili stroški dostave v druge kraje po državi višji kot do bližnje novogoriške bolnišnice in jih ob zgolj sedmih odstotkih razlike v ceni ne bi upravičili.

Po besedah priče so bolnišnici kolčne proteze zaračunali šele, ko je bila proteza porabljena, bolnišnica pa je imela vse dele in velikosti protez ves čas na zalogi v konsignacijskem skladišču v svojih prostorih. Ker so kolčne proteze na zalogi v bolnišnici ležale tudi po leto in več, pa je proizvajalec ta strošek vključil v samo ceno. Predsednica preiskovalne komisije je opozorila, da tak način poslovanja uporabljajo vse bolnišnice, tudi tiste, ki so za Limine kolčne vsadke plačevale pol manj kot novogoriška bolnišnica. A je priča Lidija Furlan odgovorila, da so nekateri artikli v tej bolnišnici ležali tudi po pet let, da jih je bilo treba celo odpisati, zato so bile zaloge dražje. Po njenih besedah je tako, če bolnišnica naredi malo operacij in ima širok nabor izdelkov. To je strošek dobavitelja in "logično se zdi, da je zaradi tega bolnišnica plačala višjo ceno artikla", je dodala.

Preiskovalna komisija je lani spisala vmesno poročilo o svojih ugotovitvah glede odgovornosti nosilcev javnih funkcij na programu otroške kardiologije, konec lanskega leta pa prešla na drugi del preiskave, in sicer na ugotavljanje odgovornosti nosilcev javnih funkcij na področju nabav in upravljanja medicinske opreme in zdravstvenega materiala. Trenutno se ukvarjajo z dogajanjem v Splošni bolnišnici dr. Franca Derganca Nova Gorica.