Mreža 25 x 25, ki združuje 40 društev bolnikov, poziva zavod za zdravstveno zavarovanje, naj ne uvede dveh novih terapevtskih skupin zdravil, to je za zdravljenje visokega krvnega tlaka in holesterola, napovedanih za 1. januarja, saj je to za bolnike izjemno škodljivo. Zavod pa na drugi strani pričakuje od zdravnikov, ki sodelujejo v tej razpravi, dokazilo, da niso v konfliktu interesov zaradi sodelovanja s farmacevtsko industrijo. Tak sistem imajo, še zatrjujejo, države za obvladovanje cen zdravil že več kot 20 let brez posledic za bolnike.

Namesto uvedbe terapevtskih skupin zdravil Mreža predlaga participacijo bolnikov na vsako zdravilo oziroma recept, saj menijo, da doplačila za zdravila, ki niso v terapevtski skupini, bremenijo bolnike. Ali zdravnike skrbi, da bodo zdravila prepoceni, pravi Jurij Furst iz zavoda za zdravstveno zavarovanje.

"Menim, da je v Evropi zelo nenavadno, da se zdravniki tako intenzivno zavzemajo za nerazumno visoke cene zdravil oz. za njihovo ohranjanje," je dodal.
Izkušnja iz prve skupine po njegovih besedah namreč kaže, da se je po oktobrski uvedbi zaviralcev protonske črpalke "farmacevtska industrija praktično povsem prilagodila, tako da samo ena učinkovina, ki ima triodstotni tržni delež, še ni v celoti prilagojena".

Argumenti ali žaljenje?
Zato, pravi, je sum v konfliktnost interesov upravičen, in pričakuje, da bodo mnenjski voditelji dokazali, da v zadnjih treh letih niso dobivali nobenih prejemkov od farmacevtske industrije. Matija Cevc v imenu Mreže pravi: "Absolutno sem to pripravljen kadar koli dokazati. Moram pa reči, da je to tak pritlehen argument. Ko ti zmanjka strokovnih argumentov, pa začneš zmerjati in žaliti tistega, ki s strokovnimi argumenti pove, da je tisto, kar si ti uvedel, napačno."

Tudi v Društvu za zdravje srca poslujejo pregledno, polovico prihodkov pridobijo z izvajanjem meritev ter oglasi v reviji, od česar plačujejo davke. Ceniki so sicer javni, pogodbe pa poslovna skrivnost. Na zavodu pričakujejo, da bodo mnenjski voditelji torej predložili dokazila o prejemkih, enako kot se je v primeru ginekologinje Lucije Vrabič ob nasprotovanju uvedbi terapevtskih skupin za kontraceptive izkazalo, da je sodelovala s farmacevtsko industrijo.