"Mi lahko priporočimo, odločitev pa je na menedžerjih. Ne želimo nasilnih posegov, naj bodo selektivni, saj posamezni starejši kolegi zaradi izgorelosti v službo hodijo samo po plačo, drugi pa so pravi garači. Tehtnica naj se vendar bolj nagne k mladim, ki bodo v nasprotnem zapustili Slovenijo," je dejal Andrej Možina, predsednik Zdravniške zbornice Slovenije (ZZS), kjer bodo do konca leta izdali 120-140 potrdil o dobrem imenu, ki jih zdravniki potrebujejo pri iskanju službe v tujini.

Dela, čeprav že 15 let izpolnjuje pogoje za upokojitev
Koliko jih je dejansko odšlo v tujino, ne vedo. Postrežejo pa s podatkom o zdravniku rekorderju, ki že polnih 15 let izpolnjuje pogoje za upokojitev – torej od leta 1998 – in je še vedno zaposlen. V tem trenutku pogoje za upokojitev izpolnjujejo točno 304 zdravniki, prihodnje leto jih bo izpolnjevalo še 85.
Paradoks: brezposelnost in pomanjkanje zdravnikov
Zdravniške organizacije opozarjajo na paradoks, da je na zavodu za zaposlovanje registriranih 188 zdravnikov, ki jim lahko prištejejo še 540 tistih, ki so ta trenutek kandidati za specializacijo. Po njihovem mnenju gre za fiktivno brezposelnost, saj Slovenija po podatkih Eurostata sodi v spodnjo tretjino držav EU-ja glede na število zdravnikov na prebivalca. "Sloveniji manjka tisoč zdravnikov, da bi dosegli evropsko povprečje," poudarja Možina.

Opozoril je tudi na podhranjenost zdravnikov v Prekmurju, na Ravnah na Koroškem in v Posavju, kjer so obstoječi zdravniki močno obremenjeni. "Pomanjkanje zdravnikov družinske medicine je strateški problem Slovenije, ki ga ob predpostavki upokojevanja tistih s pogoji in zaposlovanja mladih specializantov čez 6-7 let ne bi smelo biti," meni Možina.
Šolanje zdravnika s specializacijo: 450 tisočakov
Poleg tega, da stane šolanje posameznega zdravnika skupaj s stroški specializacije od 400 do 450 tisoč evrov, bo zdravstveni sistem z vse večjimi potrebami zaradi staranja prebivalstva utrpel dolgoročne posledice. "Če bo 100 zdravnikov zapustilo Slovenijo, bo država vrgla proč 20 milijonov evrov," ocenjuje predsednik sindikata Fides Konrad Kuštrin.
Zato bodo v prihodnjih tednih politiki nakazali, da pričakujejo rešitve, in sicer tako, "da pacienti ne bodo trpeli". Kuštrin ni bil bolj konkreten. So pa iz Slovenskega zdravniškega društva in ZZS-ja dejali, da so zdravstvenemu ministru Gantarju poslali elaborat s predlaganimi rešitvami za izboljšanje razmer. Na odgovor še čakajo. "Odločitve niso preproste, toda potrebujemo jih," je dejal Možina.

"Ko postaneš specialist, te ne potrebujejo več"
Na svojo za zdaj neuspešno izkušnjo iskanja službe je opozoril tudi specialist otorinolaringologije Matej Svetec, ki od novembra lani čaka na redno zaposlitev v UKC-ju Maribor, kjer je v času specializacije opravljal tudi po 260 in 400 ur. "Ko pa postaneš specialist, tvoje usluge niso več potrebne," pravi Matej Svetec. Zaskrbljen je, ker so specialisti s posebnimi znanji odrinjeni.
V Sloveniji niti 22 let po sprejetju zakona o zdravstveni dejavnosti nimamo določene zdravstvene mreže in zdravstvenih normativov, slabo je bilo tudi zaposlovanje enega zdravnika na dveh deloviščih, ki se pa kar nadaljuje, je opozoril tudi sekretar SZD-ja Radko Komadina.

Tuji zdravniki = socialni damping
Opozorili so tudi na "nenadzorovano" zaposlovanje zdravnikov iz tujine. Trenutno jih je v Sloveniji več kot 200. Praviloma pa so tam, kamor domači zdravniki zaradi oddaljenosti krajev nočejo, vodstva pa zaradi togega sistema plač v javnem sektorju ne morejo ponuditi boljših plač ali drugih pogojev, ki bi jih pritegnili – kot to rešujejo po vsem svetu. "Pri nas pa to rešujemo s socialnim dampingom," je bil nazoren Kuštrin.