Pod pismo se je podpisalo 117 zdravnikov specialistov, zaposlenih na onkološkem inštitutu, je medijem sporočil onkolog Tomaž Jurca. V ustanovi je sicer zaposlenih 186 zdravnikov specialistov, so sporočili z inštituta. To pomeni, da se je pod pismo podpisalo skoraj dve tretjini tamkajšnjih zdravnikov specialistov. Pismo so med drugim poslali vladi in ministrstvu za zdravje.

Ministrstvo za zdravje naj bi po neuradnih informacijah vodstvo onkološkega inštituta v prihodnjem tednu povabilo na sestanek, pričakuje namreč pojasnila glede razmer na inštitutu.

Podpisani zdravniki poleg kratkoročnih ukrepov zahtevajo tudi takojšen sprejem dolgoročnih strateških potez, namenjenih reševanju izzivov, ki so pred zdravstvom že v bližnji prihodnosti.

Sorodna novica Fides o mediaciji: Potrebni so iskreni nameni in misel na rešitev zdravstva

Zdravniki so v pismu pojasnili, da je v času zdravniške stavke od 15. januarja do 1. marca delo na onkološkem inštitutu potekalo nemoteno, tako je bila tudi oskrba onkoloških bolnikov nemotena. Stavkovne aktivnosti na inštitutu so bile omejene na polurne zbore zdravnikov, ki so potekali dvakrat tedensko, so spomnili.

Večina zdravnikov, tako članov kot nečlanov Sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides, v sektorjih operativnih strok, internistične onkologije in radioterapije, je s 1. marcem umaknila soglasja za čezmerno nadurno delo. Od 1. marca tako zdravniki opravijo 40 ur rednega dela in osem ur nadurnega dela na teden, kar pomeni, da še vedno delajo več kot večina ostalih zaposlenih v javnem sektorju, so opozorili.

"Vendar nas je premalo, da bi z delom po veljavni slovenski zakonodaji, evropski direktivi in ugotovitvi ustavnega sodišča opravili vse potrebno delo. To je skrajni dokaz neurejenosti v slovenskem zdravstvu, ki ga vlada pozna, a ga ne želi priznati," so poudarili.

Obseg rutinskega dela se je opazno zmanjšal

Umik soglasij za čezmerno nadurno delo je zahteval pripravo novih urnikov in razporedov dela, kar je imelo takojšnje neposredne posledice. Obseg rutinskega dela se je do danes že opazno zmanjšal. Za zdaj je zamik v obravnavah onkoloških bolnikov še znotraj strokovno sprejemljivih okvirov. Z nadaljevanjem stavke in obstoječih razmer pa tega ne bo več mogoče zagotavljati, so opozorili.

V mnogo večjem obsegu kot klinično delo je že okrnjeno pedagoško in znanstvenoraziskovalno delo, ki so ga kot terciarna ustanova prav tako dolžni opravljati. Dolgoročno opuščanje teh zadolžitev bo brez dvoma privedlo do katastrofalnih posledic za razvoj onkologije v Sloveniji, so navedli. Ker prav v terciarnih ustanovah potekajo najzahtevnejše diagnostične in terapevtske obravnave bolnikov, morajo biti pogoji dela tu dovolj privlačni za najboljše in najbolj zagnane mlade zdravnike, so poudarili.

"V nasprotnem primeru lahko v ključnih nacionalnih zdravstvenih ustanovah že v kratkem pričakujemo dodatno poslabšanje stanja na področju kadrov. Za zagotavljanje primernih pogojev dela pa je odgovorna izključno politika, v prvi vrsti ministrstvo za zdravje in vlada, ki sta po dani obljubi in podpisanem sporazumu od tega enostransko odstopila," so v pismu še navedli zdravniki z onkološkega inštituta.

Fides, ki je v ponedeljek vstopil v deveti teden stavke, zahteva sklenitev aneksa k tarifnemu delu kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike, s katerim bi ustrezno dvignili plače še starejšim zdravnikom po tistem, ko je bila večina mlajših zdravnikov v prejšnjem letu deležna dviga plač za pet plačnih razredov.