Osnutek novele zakona o zdravstveni dejavnosti so konec prejšnjega tedna podprli tudi socialni partnerji. V primerjavi s prejšnjimi verzijami se je obrat zgodil pri ločitvi med javnim in zasebnim zdravstvom. Vrhunski strokovnjak, zaposlen pri zasebniku, se bo pod določenimi pogoji za krajši delovni čas lahko redno zaposlil v javnem zdravstvenem zavodu. Takšna zaposlitev bi bila mogoča v zavodih, ki opravljajo terciarno zdravstveno dejavnost in imajo naziv klinika ali klinični inštitut, je v sredo pojasnila generalna direktorica direktorata za zdravstveno varstvo na ministrstvu za zdravje Jasna Humar.

Ta možnost bo predvidoma omogočena le vrhunskim strokovnjakom z najmanj 20-letnimi izkušnjami, ki jih v javnem sektorju ni na razpolago in ki uvajajo nove metode zdravljenja in diagnostike.

"Poleg tega bo seznam storitev, ki jih bodo taki zaposleni lahko opravljali, predpisal minister, pristojen za zdravje," je po poročanju Radia Slovenija povedala Jasna Humar.

Vsi drugi zdravstveni delavci bodo lahko delali le v javni zdravstveni mreži, torej tudi pri koncesionarju, tržne dejavnosti pa le v javnem zavodu, v katerem so zaposleni.

Mogoče bo tudi delo zasebnikov v javnih zdravstvenih zavodih po podjemnih pogodbah, če bodo javne ustanove takšne storitve potrebovale. "Vsak javni zdravstveni zavod bo lahko sklepal podjemne pogodbe s katerim koli zdravstvenim delavcem, ki ima vse pogoje in licence, ne pa z zdravstvenim delavcem v funkciji samostojnega podjetnika ali pa z nekom, pri katerem je ta zdravstveni delavec zaposlen," je pojasnila Jasna Humar.

Novo je tudi, po poročanju novinarke Radia Slovenija Helene Lovinčič, da bodo direktorji vseh javnih zavodov zaposleni na mestu direktorja stoodstotno, izjema je zavod z manj kot stotimi zaposlenimi.

"Strokovni direktorji so zaposleni najmanj za 60 odstotkov, ves preostali delež pa ne smejo biti niti zaposleni pri koncesionarju niti imeti pogodbe za zaposlitev za podjemno delo pri koncesionarju," se razlaga Jasna Humar.

To velja tudi za vodje klinik in šefe oddelkov. Osnova za soglasja pa bo meritev delovne obremenjenosti, dokler ne bodo izdelani kadrovski, časovni standardi, bo za pridobitev soglasja veljalo povprečje zavoda ali poklica.

Ministrstvo za zdravje ne pričakuje odhodov iz javnega sektorja

Jasna Humar zaradi novele ne pričakuje množičnih odhodov zdravnikov iz javne zdravstvene mreže. "Strokovne in razvojne možnosti so za zdravnika v javni zdravstveni mreži bistveno boljše," je poudarila. Zagotovo se bo nekaj posameznikov odločilo za zaposlitev pri čistih zasebnikih, je dejala.

Zakonske novele za zdaj še ni na dnevnem redu današnje seje, a naj bi po napovedih ministrski zbor potrdil širitev dnevnega reda.

Ob tem bo vlada na seji obravnavala tudi predlog spremembe veljavnega načrta razvojnih programov 2025–2028, in sicer spremembo pri projektu prenove glavne stavbe ljubljanskega kliničnega centra.