V svojem odzivu na kritike, ki so jih na predlagani pravilnik podali delodajalci, je poudarila, da se poklicne bolezni v Sloveniji, z izjemo azbestnih, tako rekoč ne odkrivajo. Po sedanjem sistemu bi moral delodajalec ob sumu na poklicno bolezen sam napotiti delavca na dodatno diagnostiko in verifikacijo poklicne bolezni ter ta postopek tudi plačati.

Poleg tega postopek izvaja specialist, s katerim ima delodajalec pogodbo za opravljanje preventivnega zdravstvenega varstva delavcev, to pa lahko zdravniku onemogoča strokovno neodvisno delo pri ugotavljanju poklicnih bolezni, opozarja Dodič Fikfakova in dodaja, da se v Sloveniji po tem sistemu potrdi letno le okoli 30 primerov poklicnih bolezni, medtem ko smo jih imeli pred uvedbo tega sistema leta 1990 na letni ravni potrjenih okoli 800.

Po predlogu bi stroške nosil ZZZS
Po predlogu novega pravilnika bi stroške verifikacije poklicne bolezni nosil Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), postopek pa bi predlagal delavec sam. Verifikacijo bi izvedel od delodajalca neodvisni specialist medicine dela, prometa in športa, končno besedo pri potrditvi poklicne bolezni pa bi imela tričlanska nacionalna komisija. Ob tem opozarja, da je pri verifikaciji poklicne bolezni treba najti vzročne zveze med izpostavljenostjo na delovnem mestu in boleznijo ter to tudi dokazati.

Poklicna bolezen se medicinsko gledano v ničemer ne razlikuje od iste diagnoze, povzročene z drugim dejavnikom, ki ni povezan z delovnim mestom; bolezni pa ne moremo imenovati poklicna, če ni dokazane vzročne povezave z izpostavljenostjo pri delu, je dodala. Na seznamu poklicnih bolezni so naštete diagnoze, ki jih je mogoče povezati z izpostavljenostjo pri delu, vendar to ne pomeni, da bodo vse diagnoze s seznama avtomatično priznane za poklicne bolezni, je poudarila.

Predlog pravilnika bo po njenih besedah omogočil delavcem, ki zbolijo za poklicno boleznijo, da dobijo izvid in na tej podlagi le uveljavijo nekatere pravice, ki jim sicer že pripadajo. Zaradi načina, kako je napisana sedanja zakonodaja, teh pravic doslej namreč niso mogli uveljavljati. Izvid, ki ga bo delavec dobil, mu po predlogu pravilnika ne bi omogočil pravice do odškodnine, pač pa bi ga potrebovali le na ZZZS-ju, da bi mu lahko v primeru poklicne bolezni priznali 100-odstotno nadomestilo osebnega dohodka, in na zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pri morebitnem ugotavljanju invalidnosti, je dejala.

Kritično do brezbrižnosti delodajalcev
Glede bojazni delodajalcev, da je lahko vsaka bolezen poklicna, je navedla, da ločujejo poklicne in z delom povezane bolezni. Poklicne bolezni so tiste, ki jih nedvomno povzroči delo, vzročna povezava pa mora biti nedvoumno dokazana. Razmerje med poklicno boleznijo in utemeljenim sumom na poklicno bolezen je v državah, kjer priznavajo poklicne bolezni, približno 1 proti 10, medtem ko je razmerje med poklicno boleznijo in boleznijo, povezano z delom, 1 proti 100 ali celo 1 proti 1000. Izpostavila je tudi, da je interdisciplinarni konzilij zadnjih nekaj let obravnaval 200 sumov na poklicno bolezen dihal, le trije bolniki pa so zmogli odločitev, da sprožijo postopek verifikacije.

O odzivu malih delodajalcev še pravi, da njihove burne kritike v veliki meri temeljijo na napačnem razumevanju postopka priznavanja (verifikacije) poklicnih bolezni. "Ob tem je treba opozoriti tudi na nesprejemljivo stališče predstavnikov Obrtne zbornice Slovenije in Združenja delodajalcev obrti in podjetništva Slovenije, po katerem je zdravje delavcev sprejemljiv 'davek' pri omogočanju poslovanja podjetij," je zapisala. Poudarila je, da ob tem, ko raziskave kažejo, da se sodobni delodajalci zavedajo povezave med zdravjem, delovnim mestom in proizvodnjo, predstavniki naših malih delodajalcev v medijih brez zadržka priznavajo, da jim je mar le za dobiček, čeprav gre ta na račun zdravja delavcev.