V Sloveniji že 10 let poteka Nacionalni program primarne preventive srčno-žilnih bolezni. Vanj so vključeni moški od 35. do vključno 65. leta in ženske od 45. do vključno 70. leta starosti. Na Inštitutu za varovanje zdravja RS (IVZ) ugotavljajo, da je bilo v tem času opravljenih več kot 900.000 preventivnih pregledov odraslih Slovencev.

Grozeča dejavnika: zvišan holesterol in tlak
Velik delež odraslih Slovencev ima namreč izražene poglavitne dejavnike tveganja - kar 85 odstotkov jih ima zvišan krvni holesterol, okoli 35 odstotkov pa zvišan krvni tlak.

Namen preventivnih pregledov in delavnic pa je, da posameznike spodbudijo, da bi začeli dejavno skrbeti za svoje zdravje.

"Za zmanjšanje bremena kroničnih bolezni je ključna sprememba življenjskega sloga ljudi. Z zmanjšanjem nezdravega življenjskega sloga, kot so kajenje, nezdrava prehrana, telesna nedejavnost, prekomerno uživanje alkohola, zmanjšujemo tudi biološke dejavnike tveganja za srčno-žilne bolezni," pojasnjuje Jožica Maučec Zakotnik z IVZ-ja.

Ob tem lahko posameznik vpliva tudi na zmanjšanje obolelosti za drugimi kroničnimi boleznimi, kot so sladkorna bolezen, rak, kronična obstruktivna pljučna bolezen, osteoporoza, depresija. Dejavniki tveganja nezdravega življenjskega sloga in biološki dejavniki tveganja so namreč skupni za vse kronične bolezni.