Po podatkih nacionalnih raziskav se v Sloveniji zdravo in pretežno zdravo še vedno prehranjuje manj kot polovica prebivalstva. Strokovnjaki s področja prehrane opažajo, da na trg sicer prehaja vse več živil z ugodno prehransko sestavo - to so živila, ki vsebujejo manj soli, nasičenih maščob, enostavnih sladkorjev ter več potrebnih mineralov in vlaknin, ampak prebivalci še vedno ne posegajo po njih.

Številni kupci kot razlog za to navajajo visoke cene zdrave in ekološke hrane. "Tudi jaz opažam, da so izdelki, ki imajo izboljšano prehransko sestavo, nerazumno dragi," je za MMC dejal Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko.

Pa čeprav za to pogosto sploh ni tehnološkega razloga. "Ko se pogovarjamo s proizvajalci, kot razlog za to omenjajo majhne proizvodne serije tovrstnih izdelkov. Na primer pri nekem belem kruhu, ki ga prodajo na tone, lahko dosežejo nižje cene kot pri nekem posebnem kruhu, po katerem posegajo le redki potrošniki. Pojasnjujejo nam, da čeprav so surovine podobnega ranga, je to razlog za visoko ceno," pravi Pravst.

"Če se bo povpraševanje po tovrstnih izdelkih okrepilo in bodo potrošniki raje posegali po živilih, ki so bolj zdrava, bo tudi proizvodnja večja in bodo cene nižje," napoveduje.

Ob tem opozarja, da so predelana živila, ko greš v trgovino in jih kupiš v škatli, dražja kot obrok iz posameznih živil, ki si ga lahko posameznik sam doma pripravi. "Če si kosilo skuhamo iz osnovnih živil, nas bo to vedno prišlo ceneje, kot če se prehranjujemo v restavraciji ali kupujemo predpripravljene obroke," polaga na srce.

"Cena je res ovira in verjamem, da bodo v prihodnosti potrebni tudi kakšni bolj drastični ukrepi države, da se bo to spremenilo," razmišlja.

Kako zdravo jesti, če se pa mudi?
Toda poleg denarja je druga težava, ki jo kot razlog nezdravega prehranjevanja navajajo kupci, prav čas oziroma pomanjkanje tega. Pri čedalje hitrejšem tempu življenja ni več časa za kuhinjo naših babic.

"Zanimivo pobudo so ubrali Britanci, ko je slavni kuhar Jamie Oliver, ki postavlja sodobne smernice v kuhinji, učil prebivalce, kako si v pol ure pripraviti res zdrav obrok. Mogoče bi nekaj takega potrebovali tudi v Sloveniji - prepričati ljudi, da se za zdrav obrok res ne porabi veliko časa," razmišlja Pravst, ki pravi, da tudi če moramo kosilo pojesti v naglici na delovnem mestu, lahko poskrbimo vsaj za zdrav zajtrk in večerjo.

Vse daljši delovniki in številne obveznosti pa poskrbijo, da ljudje pogosto ne pridejo domov pred večerom, sodobne smernice boja s kilogrami pa hkrati promovirajo mit, da po 18. uri ni priporočljivo jesti. "Če ima nekdo zelo nizkokalorično kosilo, si lahko mirno tudi po 18.00 pripravi zdravo večerjo, ki nadomešča njegovo kosilo, in je to še vedno bolje, kot da se za kosilo napoka z maščobami in cvrtjem v neki restavraciji," miri nutricionist.

Da bi bila zdrava izbira tudi lahka izbira
"Delovna okolja so okolja, ki niso do zdravja prijazna. Zaposleni v tem kratkem času, ki ga imajo odmerjenega za malico, težko najdejo zdrav obrok. Nimajo niti vsi možnosti, da s seboj prinesejo hrano in si jo pripravijo na delovnem mestu," je za MMC priznala tudi Urška Blaznik z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).

Specializirane trgovine z zdravimi in ekološkimi izdelki sicer rastejo kot gobe po dežju, a na NIJZ-ju si ne želijo, "da bi imeli samo nekaj lokalov z zdravo prehrano, ki bi bili dostopni samo določeni skupini ljudi". V raziskavah so ugotovili, kje so njihova prijemališča - ljudje z nižjo izobrazbo, ki imajo praviloma tudi nižje dohodke in slabši socialno-ekonomski status, živijo v okoljih, ki so drugačna. Tam opažajo tudi več kroničnih nenalezljivih bolezni.

"S kompleksnimi ukrepi - spremembe pri živilih, delo z živilskopredelovalno industrijo, trgovci in samimi potrošniki - želimo doseči, da bi živeli v okoljih, kjer bi bila zdrava izbira tudi lahka izbira. In lahka ne pomeni samo tega, da je trgovina za prvim vogalom, ampak tudi to, da si jo ljudje lahko privoščijo - da so cene primerne in dostopne," pravi Blaznikova.

"To bi se dalo doseči na različne načine, ena izmed možnosti bi bile lahko na primer davčne ugodnosti za sadje in zelenjavo. A ključno je, da se zadeve lotimo celostno - takoj ko bi šli v samo eno smer, bi na drugi strani sledil protiučinek, kar ni zaželeno," opozarja.

Verodostojne informacije o prehrani na enem mestu
Veliko oviro pri ozaveščanju prebivalstva pa predstavljajo tudi nasprotujoče si, včasih pa celo zavajajoče informacije na področju prehrane, ki se pogosto brez preverjanja objavljajo tako na spletu kot tudi drugje. Kot odgovor na to je država zdaj vzpostavila Nacionalni portal o hrani in prehrani, ki ljudem na spletni strani prehrana.si zagotavlja verodostojne, strokovne in razumljive informacije s področja prehrane.

Projekt v okviru nacionalnega programa Dober tek Slovenija izvajata Inštitut za nutricionistiko in Nacionalni inštitut za javno zdravje, financira pa ga ministrstvo za zdravje. Portal združuje vsebine, ki jih pripravljajo strokovnjaki iz različnih strokovnih institucij in področij, med drugim ljubljanske univerze, ljubljanskega kliničnega centra, uprave za varno hrano in ministrstva za zdravje. Cilj tega projekta je, da bi ljudje sprejeli in uporabljali živila z ugodno prehransko sestavo.

Poleg prehranskih poročil so na tej spletni strani pojasnjeni različni miti s področja prehrane, redno pa dopolnjujejo zbirko najpomembnejših informacij o hranilni sestavi različnih živil in njihovih sestavinah. Ob tem poudarjajo, da na spletni strani ne omogočajo nobenega oglaševanja ali drugačnega komercialnega obveščanja.