Zveza potrošnikov ugotavlja, da je oglaševanja živil z nezdravim prehranskim profilom več na komercialnih televizijah kot na javni televiziji.

Vprašanje čezmerne teže in prehranjenosti otrok sega mnogo širše, države pa iščejo načine, kako preseči samoomejitvene kodekse in priporočila, ki ne dajejo želenih rezultatov. Otroci imajo večjo avtonomijo in moč odločanja v družini kot nekoč, zato pogosto pomembno vplivajo na nakupne odločitve staršev. Tega pa se zavedajo tudi oglaševalci in številni oglasi neposredno nagovarjajo prav najmlajše z vsebino oglasa ali pa izbiro termina, v katerem oglas predvajajo.

Ministrstvo za zdravje je zato pripravilo prehranske smernice za oblikovanje pravil ravnanja za zaščito otrok pred neprimernimi komercialnimi sporočili, ki so bile sprejete julija 2016. Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) jih je označila kot korak v pravo smer, čeprav je "domet te zakonodajne rešitve razmeroma ozek, ker ne zajema oglaševanja v času športnih, razvedrilnih, družinskih in drugih televizijskih programov oz. oglaševanja v drugih medijih in na družbenih omrežjih".

Po mnenju ZPS-ja je zaradi razsežnosti problematike in dolgoročnih posledic zato smiselno razmisliti o zavezujoči zakonodaji na ravni EU-ja. Za glavnino oglasov za nezdrava živila so namreč odgovorne svetovne blagovne znamke.

Ob primerjavi analize televizijskih oglasov pred uvedbo smernic in po njej je ZPS ugotovil, da je oglaševanja živil z nezdravim prehranskim profilom več na komercialnih televizijah kot na javni televiziji.

TV Slovenija omejila oglaševanje ob otroškem programu
"Na Televiziji Slovenija pa so po uvedbi smernic naredili še korak dlje in korenito zmanjšali obseg oglaševanja prehranskih izdelkov še posebej pred in med otroškim programom ter po njem," so sporočili z ZPS-ja. Na komercialnih televizijskih programih pa niso opazili premika v pozitivno smer.

V opazovanem obdobju po uvedbi smernic so med desetimi najbolj oglaševanimi živili predvsem nezdrava živila. Skladno z omenjenimi smernicami so bili pozorni na oglase o živilih, ki vsebujejo hranila in snovi, katerih čezmerno uživanje ni priporočljivo, zlasti maščobe, transmaščobne kisline, sol ali natrij in sladkor. Analiza ZPS-ja je še pokazala, da številne oglase za prehranske izdelke predvajajo vsak dan med 6. in 21. uro. Skoraj polovica oglasnega prostora je bila namenjena oglasom za sladkarije, sledili so oglasi za mlečne in žitne izdelke.

Otroci so pred televizorji pogosto takrat kot starejši družinski člani, v času, ko so na sporedu družinski filmi, športne in druge oddaje, neredko so pred njimi tudi do 22. ure. To so opazili tudi na Svetovni zdravstveni organizaciji in pred kratkim predlagali časovno podaljšanje omejitve oglaševanja med 6. in 22. uro.

"Sicer pa so otroci tudi v času, ko na televiziji predvajajo otroški program, še vedno izpostavljeni oglasom za živila z manj ugodno prehransko sestavo. Pogosto oglašujejo sladkarije in živila, ki naj bi bila na jedilniku otrok le občasno," so še poudarili na ZPS-ju.