Kot je na novinarski konferenci pojasnila generalna direktorica Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) Tatjana Mlakar, so pri oblikovanju finančnega načrta upoštevali zadnjo, jesensko napoved urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) ter določen najvišji obseg izdatkov za zdravstveno blagajno v vrednosti 3,72 milijarde evrov.

Finančni načrt temelji na podatkih o poslovanju od januarja do oktobra 2021, med drugim pa vključuje tudi financiranje višjih plač, za katere so se novembra dogovorili vlada in sindikati s področja zdravstva.

V finančnem načrtu za prihodnje leto je tako načrtovan primanjkljaj prihodkov nad odhodki v vrednosti 148,9 milijona evrov. Prihodki ZZZS-ja bodo v letu 2022 v primerjavi z letošnjim letom manjši za 39,2 milijona evrov, ker v njem še ni predvidenega transferja iz državnega proračuna za financiranje stroškov, povezanih s covidom-19, kot to opredeljuje pred kratkim sprejeti interventni zakon. Glede na letošnje leto bodo odhodki v prihodnjem večji za 215,7 milijona evrov.

Večina preteklih presežkov za pokrivanje primanjkljaja

Na začetku leta naj bi imel ZZZS 175 milijonov evrov lastnih virov od presežkov prihodkov nad odhodki iz preteklih let. Večina tega bo porabljena za pokrivanje načrtovanega primanjkljaja. Tudi če bo z odlokom v letu 2022 dovoljena višja meja izdatkov, pa ZZZS danes ne razpolaga z dovolj sredstvi za pokrivanje celotnih prenesenih zapadlih obveznosti v vrednosti 44,3 milijona evrov iz leta 2022.

"Pogoji poslovanja bodo tudi v prihodnjem letu negotovi in spremenljivi zaradi vpliva covida-19, negotovih gospodarskih razmer in nadaljevanja pogajanj o plačah v zdravstvu," je ocenila Mlakar.

ZZZS bo primanjkljaj kril iz lastnih virov, iz presežkov v preteklih letih. Ker bodo obveznosti ZZZS-ja v prihodnjem letu presegle lastne vire zavoda za predvidoma 18,1 milijona evrov, je ZZZS pozval vlado, naj v okviru državnega proračuna zagotovi kritje stroškov, povezanih z obvladovanjem epidemije covida-19.

Ker bo ZZZS v letu 2022 prevzel tudi trajne obveznosti dogovorjenih višjih plač, ne da bi bili za to zagotovljeni dodatni dolgoročni viri financirana, ZZZS opozarja, da mora vlada v primerih takih dogovorov zagotoviti tudi dodatne vire za zagotavljanje dolgoročne finančne vzdržnosti sistema obveznega zdravstvenega zavarovanja, pa je poudaril predsednik skupščine Drago Delalut.

ZZZS bo konec leta 2022 namreč počrpal vse lastne vire in bi se lahko v letu 2023 spoprijel z visokim primanjkljajem prihodkov nad odhodki in likvidnostnimi težavami.

Skupščina ZZZS-ja je po besedah Delaluta pri sprejemanju finančnega načrta od vlade dobila zagotovilo, da v ponedeljek sprejeti deseti interventni zakon ZZZS-ju daje podlago, da primanjkljaj lastnih sredstev zavoda za stroške, povezane s covidom-19 in višjimi plačami, zagotovi državni proračun.

Prav tako je ZZZS prejel zagotovilo, da ministrstvi za zdravje in finance soglašata s povišanjem izdatkov za zdravstveno blagajno, kar omogoča, da bi lahko že spomladi 2022 pripravili rebalans finančnega načrta.