Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) letos posluje stabilno, saj so zaradi pozitivnih trendov v gospodarstvu kot tudi zaradi interventnih ukrepov države v smislu pomoči gospodarstvu (čakanje na delo ...) tudi vplačani prispevki v ZZZS stabilni in višji kot lani, so za Slovensko tiskovno agencijo pojasnili v ZZZS-ju. Po drugi strani je država skladno z veljavno zakonodajo delno krila izdatke zdravljenja zaradi covida-19 namesto ZZZS-ja.

Sorodna novica Zaradi nižjih cen obravnave covidnih bolnikov slabši poslovni rezultati bolnišnic?

Zdravljenje covidnih bolnikov

Tako predvidevajo, da bodo izdatki ZZZS-ja za zdravljenje bolnikov s covidom-19 znašali okoli 220 milijonov evrov, od tega izdatki za bolniška nadomestila 80 milijonov evrov, preostalih 140 milijonov evrov pa za zdravljenje covidnih bolnikov. Gre za izdatke, ki so bili delno, 180 milijonov evrov, v ZZZS-ju že povrnjeni iz državnega proračuna in ne vključujejo dodatkov k plačam zaradi epidemije, ki jih krije državni proračun neposredno, in stroškov testiranja.

Upravni odbor ZZZS-ja se je septembra letos seznanil s finančno projekcijo poslovanja v letošnjem letu. Projekcija kaže, da bodo prihodki v primerjavi s finančnim načrtom ZZZS-ja za leto 2021 večji za 135,7 milijona evrov, in sicer zaradi 123,9 milijona evrov višjih prispevkov od načrtovanih, za 29,5 milijona evrov bodo višji zaradi dogovorov o ceni in povračilu stroškov za zdravila med ZZZS-jem in farmacevtskimi družbami, za 2,8 milijona evrov po mednarodnih sporazumih ter za milijon evrov iz naslova regresnih zahtevkov.

Transferni prihodki iz državnega proračuna bodo manjši od načrtovanih za 20,7 milijona evrov zaradi pričakovanega ugodnega poslovnega rezultata ZZZS-ja ob koncu leta.

Sorodna novica Epidemija vpliva na poslovanje bolnišnic, v dveh mesecih naj bi bile ob 130 milijonov evrov

Porabili bodo več od načrtov

Ocenjeni odhodki javne zdravstvene blagajne za letošnje leto pa nakazujejo preseganje načrtovanih odhodkov za 58,3 milijona evrov, največ na področju nadomestil odsotnosti in povračil zavarovanim osebam (za 25,1 milijona evrov), zdravstvenih storitev (za 17,8 milijona evrov), mednarodnih sporazumov (za en milijon evrov) in sredstev za oblikovanje rezervnega sklada (za 25,8 milijona evrov).

Manjša realizacija od načrtovanih vrednosti pa bo pri odhodkih za zdravljenje v tujini, odhodkih za zdravila in medicinske pripomočke, odhodkih za delo službe, denarne dajatve in za potne stroške, dnevnice in prevoze ter obresti od zadolževanja.

V zdravstvu se obračajo milijarde

Predvideni prihodki ZZZS bodo tako letos znašali 3,58 milijarde evrov, odhodki pa 3,5 milijarde. Predvideni presežek prihodkov nad odhodki znaša 77,4 milijona evrov in bo predvidoma namenjen kritju primanjkljaja ZZZS v prihodnjih dveh letih. Tako bo potreben rebalans finančnega načrta, ki ga bodo organi upravljanja ZZZS-ja predvidoma obravnavali še v tem mesecu, so za Slovensko tiskovno agencijo pojasnili na ZZZS-ju.

Video: Tarča o stroških za covidne bolnike

Tekoče poslovanje javnih zdravstvenih zavodov boljše

Tekoče poslovanje javnih zdravstvenih zavodov se je v prvi polovici letošnjega leta nekoliko izboljšalo, ugotavljajo s Združenju zdravstvenih zavodov Slovenije. Še vedno pa je velik problem likvidnost, še posebej bolnišnic.

V združenju zdravstvenih zavodov so za Slovensko tiskovo agencijo pojasnili, da so težave z likvidnostjo še vedno posledica nakopičenih izgub iz preteklih let, kar pa zahteva odpravo sistemskih anomalij pri financiranju javnih zdravstvenih zavodov s ciljem ureditve dolgoročno stabilnega financiranja celotnega javnega zdravstva.

Sorodna novica Razpis za skupno nabavo zdravil za javne lekarne že drugič razveljavljen

Celotni prihodki javnih zdravstvenih zavodov so v prvega pol leta letos znašali 1,477 milijarde evrov, kar je za skoraj 311 milijonov evrov ali 26,7 odstotka več, kot so znašali prihodki v prvem polletju 2020.

Od tega so bili prihodki v bolnišnicah višji za 178,4 milijona evrov ali za 20,6 odstotka v primerjavi s prihodki iz enakega obdobja lani, v zdravstvenih domovih so bili višji za 108,1 milijona evrov ali za 44,5 odstotka. V drugih zavodih pa so bili višji za 24,5 milijona evrov oz. za 43,1 odstotka.

Celotni odhodki so bili v prvem polletju v primerjavi z enakim obdobjem lani v vseh javnih zdravstvenih zavodih višji za 283,6 milijona evrov oz. za 23,5 odstotka.
V bolnišnicah so bili višji za 179,9 milijona evrov ali za 19,9 odstotka, v zdravstvenih domovih so bili višji za 86,8 milijona evrov ali za 36 odstotkov, v drugih zavodih pa za 16,9 milijona evrov ali za 27,9 odstotka višji v primerjavi z odhodki v prvem polletju lani.

V združenju ugotavljajo, da so v prvih šestih mesecih letošnjega leta v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta narasli stroški blaga, materiala in storitev za 23,1 odstotka, stroški dela za 25 odstotkov, stroški amortizacije za 5,7 odstotka in preostali odhodki za 28,2 odstotka.

V bolnišnicah so bile neporavnane zapadle obveznosti konec junija višje za 9,1 milijona evrov ali za 16,5 odstotka višje kot zadnji dan leta 2020. V zdravstvenih domovih so se zapadle obveznosti zmanjšale za skoraj milijon evrov ali za 65,5 odstotkov, v drugih zavodih – gre za nacionalni inštitut za javno zdravje, Zavod za transfuzijsko medicino, Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano ter zavod za presaditve organov in tkiv – pa so bile višje za 2,8 milijona evrov oz. za 1555,3 odstotka.

Iz podatkov o poslovanju javnih zdravstvenih zavodov je glede na podatke za isto obdobje preteklega leta razvidno, da so rezultati poslovanja iz omenjenega obdobja letošnjega leta boljši od rezultatov iz istega obdobja lanskega leta. Višina izkazane izgube je za 12,3 milijona evrov višja od ugotovljenega presežka, medtem ko je bilo v istem obdobju lani 39,7 milijona evrov izgube. Prav tako pa je letos manj zdravstvenih zavodov izkazalo izgubo.

Še vedno niso prejeli obračuna od ZZZS-ja

Ob tem v združenju opozarjajo, da je pri obravnavi podatkov o poslovanju treba biti pozoren na to, da zavodi v prvega pol leta še niso prejeli obračuna od ZZZS-ja, prav tako gre za primerjavo dveh različnih obdobij z vidika epidemije. Lani je bila epidemija v tem obdobju razglašena sredi marca in je trajala do konca maja, letos pa je bila razglašena skoraj za celotno obravnavano obdobje, zato so pogoji poslovanja zdravstvenih zavodov za obe obdobji med seboj pogojno primerljivi.