Državni sekretar na ministrstvu za zdravje Ivan Eržen je v zvezi s tem povedal, da bo najbolj prizadeto področje investicij. Opozoril je, da se najbolj zamika prav najdražji projekt, in sicer nova ljubljanska urgenca. Po njegovih besedah je projekt zaradi tehničnih težav že sicer v zamudi, tako pa je njegovo izvajanje zamaknjeno na prihodnje leto. "A če naslednje leto ne bodo zagotovili 40 milijonov evrov, se bo ta projekt ustavil," je še dejal.

Poslanka SD-ja Julijana Bizjak Mlakar pa je opozorila na še nekatera področja, ki jim rebalans jemlje sredstva, denimo, zbiranje krvi, zdravljenje z biološkimi zdravili in varovanje zdravja delavcev. Podobne skrbi je izrazil poslanec SDS-a Ivan Grill.

Poslanci so predstavnike ministrstva za zdravje spraševali še o usodi urgentnih centrov drugod po Sloveniji, o investiciji psihiatrične klinike na posestvu Razori in o krvodajalski dejavnosti. Eržen je med drugim odvrnil, da zdajšnji sistem krvodajalstva ni učinkovit in dodal, da mora Zavod za transfuzijsko medicino poskrbeti za zaloge krvi in bo tudi ukrepal, če bi prišlo do ozkega grla.

Za urgentne centre evropska sredstva
Poslancem je Eržen povedal tudi, da so pred tednom dni v Bruslju dosegli dogovor, da se bo mreža urgentnih centrov po Sloveniji financirala tudi iz evropskih sredstev. V prihodnjem letu bodo projekt pospešeno nadaljevali.

V zvezi z ljubljansko urgenco pa je Tadej Štular z ministrstva za zdravje povedal, da so morali projekt reprojektirati, med drugim zato, da so na streho objekta namestili heliport, saj zdajšnji sistem, ko helikopterji pristajajo na Roški cesti, bolnika pa odtod z reševalnim vozilom odpeljejo v UKC Ljubljana, dolgoročno ni primeren.

Glede psihiatrične klinike pa je povedal, da je projekt centra za zdravljenje odvisnikov v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja, vprašanje pa je financiranje, saj naj bi projekt zahteval okoli 600.000 evrov.