"Trenutno delamo v razmerah, ko je treba tako rekoč hkrati obravnavati štiri paciente. Enega imaš pred seboj, enega na telefonu, eden pričakuje takojšnji odgovor na elektronsko pošto, eden trka ali celo razbija po vratih. Mi razumemo nezadovoljstvo ljudi, ne razumemo pa tega, da se ves gnev zliva na zdravnike, in to na tiste, ki še ostajajo in se v danih razmerah nekako trudijo ohranjati kolikor toliko delujoč zdravstveni sistem," je dejal Aleksander Stepanović. Števila zdravnikov po njegovih besedah ni mogoče na hitro povečati in rešitev ni v tem, da se bolj obremenijo tisti, ki vztrajajo.

"To je približno tako, kot se je slikovito izrazil eden od kolegov, da bi našim reševalcem nekako naročili, da naj na nosila, ki imajo nosilnost sto kilogramov, naložimo stopetdesetkilogramskega človeka, češ, saj mogoče se pa ne bo zlomilo, saj ste videti kar močni. Človek mora v bolnišnico in ga je treba na vsak način prenesti. To ni varno niti za paciente niti za osebje," je opisal.

Rešitve pa vidijo v sodelavcih, ki bi lahko vzeli del bremena bodisi v ožjem bodisi v širšem timu družinske medicine.

"Za začetek bi bilo treba računati s povečanjem diplomirane medicinske sestre na eno sestro na tim. Trenutno je polovica sestre in tem sodelavcem je treba prenesti tako kompetence in pooblastila za samostojno in odgovorno opravljanje določenih del in nalog, na primer predpisovanju nekaterih medicinsko-tehničnih pripomočkov, nalogov za prevoze, odobravanje kratkih, nezapletenih bolniških staležev. Pri bolniških staležih se želimo dogovoriti s preostalimi kolegi na primarnem nivoju tako, kot že imamo dogovor s pediatri, da sami odobravajo bolniške staleže za starše pacientov, z ginekologi in stomatologi za bolniške staleže z njihovega področja," je našteval Stepanović.

Opozoril je tudi, da bi lahko vse administrativne zadeve, ki niso neposredno povezane s strokovnimi odločitvami, prevzel zavod za zdravstveno zavarovanje. Možnosti razvoja pa so, kot je povedal, na področju digitalizacije, uporabe in umetne inteligence.

Po besedah Stepanoviča kratkoročno ne bo šlo brez "uvoza" tujih zdravnikov, ki pa jim je treba ponuditi dobre pogoje za bivanje, ustrezno plačilo in prilagoditi zahtevano raven znanja jezika, ki je potrebna za komunikacijo z bolniki.

Predlagajo tudi štipendije za tiste študente, ki se bodo določeno število let po končani specializaciji delali na področju družinske medicine v javnem zdravstvu.

Pogoji dela odvračajo študente od družinske medicine

"Na področju družinske medicine se v Sloveniji lahko pohvalimo z izjemno dobrim dodiplomskim poukom na tem področju, ki je vzor marsikaterim državam, ki so tudi bolj razvite od nas. Tako celovit kurikulum medicinske fakultete dovolj dobro izobrazi prihodnje zdravnike o tem, kaj družinska medicina je, kaj so njene prednosti in kaj so njene možnosti," je v uvodu povedal dekan ljubljanske medicinske fakultete Igor Švab in dodal, da je Slovenija dobra tudi na področju specializacije iz družinske medicine. "Naša specializacija je obvezna in ima zelo dolgo tradicijo, je ena najstarejših specializacij družinske medicine v svetu," je dejal.

Marija Petek Šter, predstojnica katedre za družinsko medicino na ljubljanski medicinski fakulteti, je pojasnila, da je praktično četrtina študentov povedala, da razmišlja o družinski medicini. Vendar jih pozneje zdravstveni sistem odvrne od družinske medicine.

Kaj so tisti ključni razlogi, ki so jih študentje navedli, da družinska medicina ne bo njihova karierna pot? "V trenutni situaciji so to gotovo pogoji dela, ki ti ne omogočajo, da lahko svoje znanje in kompetence do polne mere razviješ, da delaš na več deloviščih hkrati, da si hkrati v službi urgentne medicine in še v svoji ambulanti, da si izpostavljen slabi organizaciji dela, administrativnim obremenitvam, kakovost in količina dela pa nista nagrajeni," je dejala.

Novih zdravnikov na hitro ni mogoče najti

Družinski zdravnik in predsednik odbora za osnovno zdravstvo pri zdravniški zbornici Rok Ravnikar pa je po poročanju STA-ja komentiral predlagane ambulante za neopredeljene paciente. Ukrep, ki so ga zdravniki predlagali že pred tremi leti, ko so zdravniki množično zapuščali kranjski zdravstveni dom, se mu zdi korekten.

"V nasprotju s tem, da bi zdravniki vpisovali več pacientov in čedalje več in hitreje delali, smo poskušali najti možnost, da bi mogoče nekateri, ki bi dodatno delo zmogli, ponudili dodatne kapacitete, ker novih zdravnikov tako na hitro ne bomo našli," je dejal. Ob tem je poudaril, da so te zmogljivosti zagotovo manjše, kot so bile leta 2019.

V Sloveniji je trenutno približno 950 družinskih zdravnikov. Na leto približno 50 specializantov konča specializacijo iz družinske medicine, kar je, tudi če bi ostali v sistemu, premalo, da bi vzdrževali mrežo družinske medicine. Na leto bi moralo v sistemu začeti delati od 90 do 100 mladih družinskih zdravnikov, so poudarili na novinarski konferenci in opozorili, da se v prihodnjem obdobju napoveduje upokojevanje "močne generacije" družinskih zdravnikov, zato grozi, da bo pomanjkanja kadra še večje.