Spremljanje kakovosti tal na nekaterih ljubljanskih igriščih osnovnih šol in vrtcev je pokazalo, da je na igrišču vrtca Najdihojca na globini 20 centimetrov preseženega kritična vrednost živega srebra.

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je zato pri Institutu Jožef Stefan naročil analizo, za kakšno vrsto živega srebra gre: organsko ali anorgansko. Rezultati so prišli: spojina je v anorganski obliki. Ta je slabo topna in zato slabo dostopna za vnos v organizem ob stiku. Zato na NIJZ-ju ocenjujejo, da v tem primeru "ni tveganja, da bi otroci ob igri v telo vnesli živo srebro, kar bi lahko ogrozilo njihovo zdravje in razvoj".

Poleg tega so bili otroci onesnaženi zemljini manj izpostavljeni, ker je na globini 20 centimetrov in prekrita s travno rušo.

Pa tudi, če bi rušo odkrili in prišli v stik z zemljino, je zanemarljivo majhna verjetnost, da bi prišlo do vnosa "take količine živega srebra, ki bi lahko sprožila kakršne koli spremembe v organizmu", še navajajo na NIJZ-ju.

Zadnje dodatno utemeljujejo z dejstvom, "da je količina zemljine, ki bi jo otroci med igro vnesli v telo, v primeru, da bi razkrili travno rušo, samo nekaj gramov".
"Sprejem živega srebra v prebavnem traktu je zgolj okrog 10 odstotkov tiste količine, ki je na voljo. Glede na to, da je anorganska oblika živega srebra že sicer trdno vezana na ostale snovi, je količina živega srebra, ki bi bila biološko dostopna, izjemno majhna. Ob dejstvu, da se kar 90 odstotkov živega srebra, ki je biološko dostopno, iz telesa izloči še preden pride v krvni obtok, pa je mogoče zanesljivo sklepati, da otroci zaradi prisotnosti anorganskega živega srebra v zemljini v novem delu igrišča niso bili zdravstveno ogroženi," dodajajo.