V raziskavi britanskih in norveških strokovnjakov je sodelovalo kar 40.000 Norvežanov in izsledki so pokazali na višje stopnje tesnobe ter depresije pri prekomernih pivcih in tudi pri absinentih, medtem ko so najbolj veseli tisti ljudje, ki na teden spijejo kozarec vina, steklenico piva ali pa šilce žganja.

Že dolgo se med težkimi pivci beleži številne primere depresije, vendar pa znanstvenikom do zdaj ni bilo jasno, zakaj je visoko stopnjo depresivnosti najti tudi pri tistih, ki alkohola sploh ne uživajo.

Znanstveniki so terenu preizkušali eno od možnih hipotez, da so med abstinenti z znaki depresivnosti vključeni tudi tisti, ki so bili nekoč alkoholiki in so se nato odzdravili alkoholizma. A izsledki so pokazali, da tudi z izključitvijo nekdanjih alkoholikov dobimo veliko stopnjo depresivnosti pri abstinentih, tako kot pri alkoholikih. Okoli 17 odstotkov abstinentov je namreč poročalo o tesnobi in skoraj 16 odstotkov o depresiji.

Anketiranci so morali odgovarjati na vprašanja glede uživanja alkohola v zadnjih dveh tednih in poročati o splošnem fizičnem in psihičnem počutju.

Avtorji raziskave so odkrili, da se je zaradi fizičnega počutja pritoževalo največ ljudi iz skupine abstinentov. "Ti posamezniki pogosteje posegajo po zdravilih, kar pomeni, da ne smejo piti. Vendar pa je lahko tudi res, da bolezen pri posamezniku lahko spodbudi tesnobo in depresijo," te izsledke pojasnuje eden od avtorjev norveški profesor Eystein Stordal.

Abstinenti manj družabni
Eden od možnih vzrokov za depresivnost leži verjetno tudi v dejstvu, da imajo abstinenti manj prijateljev kot pivci. "Opazili smo, da je ta skupina (abstinenti) manj družabna in kot ostale skupine," pravi Stordal in dodaja, da je v zahodnih kulturah bolj kot ne zaželjeno pitje, ko so ljudje v družbi. Že več prejšnjih študij na to temo, je pokazalo, da se abstinenti pogosto počutijo socialno izključene.