Reuters navaja primer 56-letnega Scotta Taylorja iz bližine Dallasa v ameriški zvezni državi Teksas, ki je za covidom-19 zbolel spomladi leta 2020, okreval pa ni niti po 18 mesecih.

"Vsem je vseeno. Nihče si ne vzame časa, da bi poslušal," je Taylor zapisal v zadnjem sporočilu svojemu prijatelju. "Še obleko dam komaj prati, ne da bi bil popolnoma izčrpan in ne da bi čutil bolečino, omotico, bolečino vzdolž hrbtenice. Vse se vrti, slabo mi je, bruham, drisko imam. Počutim se, kot da nekaj govorim, pa niti ne vem, kaj," je dodal. Nato se je ubil na svojem domu. Zaradi bolezni je poleg zdravja izgubil tudi spomin in premoženje.

Delo je izgubil poleti leta 2020, zaradi izgube dela mu je grozila tudi izguba zdravstvenega zavarovanja, zavrnili pa so mu tudi prošnjo za socialno pomoč, je dejala njegova družina.

Reuters navaja tudi primer 50-letne scenaristke iz Kansasa Heidi Ferrer, ki se je ubila maja 2021 zaradi izjemnih bolečin, zaradi katerih ni mogla več hoditi ali spati, potem ko je leto dni prej zbolela za covidom-19.

Ameriška organizacija bolnikov z dolgotrajnim covidom Survivor Corps je sporočila, da je maja opravila anketo med člani in ugotovila, da je 44 odstotkov od skoraj 200 ljudi, ki so odgovorili na vprašanja, reklo, da so razmišljali o samomoru.

Med več sto simptomi dolgotrajnega covida so tudi izčrpanost, kognitivne motnje, bolečina, vročina in občutek razbijanja v prsnem košu, sporoča Svetovna zdravstvena organizacija (WHO).

Ali virus povzroča spremembe v možganih?

Glede pogostosti samomorov med ljudmi, ki trpijo za dolgotrajnim covidom, ni dovolj podatkov. Zdaj morebitne povezave med depresijo in samomorilskimi mislimi preiskujejo znanstveniki iz različnih organizacij, kot so Nacionalni zdravstveni inštituti ZDA in britanska agencija za zbiranje podatkov.

Med ključnimi vprašanji, s katerimi se zdaj ukvarjajo preiskovalci, sta tudi, ali je tveganje za samomor večje med temi bolniki zato, ker bi virus spreminjal biologijo možganov, ali pa ljudi do roba potisne njihova nezmožnost, da funkcionirajo, kot so pred boleznijo, kar se dogaja tudi pri drugih dolgotrajnih zdravstvenih težavah.

Ameriško podjetje, ki se ukvarja z zdravstvenimi podatki, Truveta je za Reuters opravilo analizo, ki je pokazala, da je bila pri bolnikih z dolgotrajnim covidom verjetnost, da so prejeli prvi recept za antidepresive v 90 dneh po prvi diagnozi covida, dvakrat večja kot pri bolnikih z navadnim covidom.

Analiza temelji na podatkih o več kot 1,3 milijona odraslih Američanov s covidom in 19.000 tistih z dolgotrajnim covidom, zbranih med majem 2020 in julijem 2022.

Potencialni dolgoročni učinki covida-19 so slabo znani, sistematične raziskave pa vlade in znanstveniki začenjajo izvajati šele zdaj.

Številni bolniki z dolgotrajnim covidom sčasoma sicer ozdravijo, okoli 15 odstotkov pa jih ima simptome tudi po 12 mesecih, ugotavljajo na Univerzi v Washingtonu. Ti simptomi lahko bolnikom tudi onemogočijo delo.

ZDA: Dolgi covid prizadel do 23 milijonov ljudi

Samo v ZDA je po marčevski oceni ameriške vlade dolgotrajni covid prizadel do 23 milijonov ljudi. Okoli 4,5 milijona ljudi je zaradi dolgotrajnega covida izgubilo delo, kar predstavlja 2,4 odstotka ameriške delovne sile, je julija povedala Katie Bach z Inštituta Brookings.

Po svetu pa naj bi za dolgotrajnim covidom v prvih dveh letih pandemije trpelo skoraj 150 milijonov ljudi. V številnih državah v razvoju je slika še manj jasna zaradi pomanjkanja spremljanja dolgotrajnega covida.