Sindikat se sklicuje na polletno poročilo o poslovanju Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki kaže, da bo treba v prihodnje leto prenesti kar 84 milijonov evrov plačil in da bo imel zavod v prihodnjem letu za 140 milijonov evrov premalo sredstev.

ZSSS je zato predlagal sklic seje Ekonomsko-socialnega sveta (ta bo v petek), saj želi, tako je dejala Lučka Böhm, izvršna sekretarka zveze, vlado in poslance spodbuditi k ukrepom, ki bi preprečili zlom enega izmed stebrov socialne države.

Poročilo zavoda pomeni streznjenje, saj je denarja zmanjkalo, je dodala Böhmova in opozorila, da je bil postopek sprejemanja intervencijskega zakona, ki bi omogočil priliv dodatnih sredstev v zdravstveno blagajno, ustavljen zaradi neenotnosti koalicije.

Komu bi zlom sistema ustrezal?
Böhmova ne vidi znakov, da bi vlada v tem trenutku pripravljala kakršne koli rešitve za področje zdravstvenega sistema, zato se boji, da ukrepov ni, ker "nekaterim interesnim skupinam v tej državi ustreza, da bi prišlo do zloma obveznega zdravstvenega zavarovanja, saj bi bil to alibi za privatizacijo, ukinjanje pravic in uvajanje nadstandardnih zavarovanj".

To po mnenju sindikata vodi v še večjo revščino in hude socialne stiske, zdravje pa bi postalo privilegij bogatih. ZSSS med rešitvami predlaga enakomernejše vplačevanje prispevkov v zdravstveno zavarovanje. Sindikat še opozarja, da prilivov iz proračuna v zdravstveno blagajno ni, čeprav so se dvignile trošarine za nekatere izdelke, ki škodijo zdravju.

"Politiki se izmikajo problemu"
Če ukrepov ne bo in se politika ne bo odzvala hitro in v skladu s pričakovanju, bodo sindikati zaostrili dejavnosti, pa je napovedal predsednik ZSSS-ja Dušan Semolič in dodal, da želijo "izvesti pritisk na politike, saj so ti tisti, ki se izmikajo problemu", ter izpostavil odgovornost ministra za zdravje, da nemudoma ukrepa.

Fakin: Ni treba daleč, da vidimo, kaj se lahko zgodi
Da zdravstvu grozi zlom, se strinja tudi Samo Fakin, prvi mož Zavoda za zdravstveno zavarovanje. "Ni treba iti daleč, da vidimo, kaj se zgodi, če zmanjka denarja," je dejal in kot primer izpostavil Hrvaško, katere zdravstveni sistem je po njegovih besedah v kolapsu, zato mora država mora skozi proračun zagotavljati dodatni denar, da sploh še deluje.

Glede nesoglasij v koaliciji pri sprejemanju intervencijskega zakona pa je dejal, da tega ne razume. "Kljub vsemu je zdravje prioriteta številka ena v tej državi," je poudaril in dodal, da politiki očitno ne vidijo dolga ZZZS-ja oz. izgube zdravstvenih zavodov kot resne težave, "še posebej če postavimo to izgubo ob bok izgubam bank".