Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) po prvih podatkih predvidevajo, da se jim bodo letos zmanjšali prihodki od prispevkov za okoli 205 milijonov evrov glede na finančni načrt, od tega 188,5 milijona evrov zaradi upada gospodarske dejavnosti in 16,5 milijona evrov zaradi odloga plačila prispevkov po začasnem protikriznem ukrepu.

Poleg tega se bodo po njihovih predvidevanjih zaradi nastalih kriznih razmer povečali izdatki za nadomestila odsotnosti od dela v letošnjem letu za približno 18 milijonov evrov glede na načrte.

Po projekciji naj bi ZZZS imel za okoli 215 milijonov evrov tekočega primanjkljaja, v glavnem zaradi bistveno manjših prihodkov od prispevkov. Pri tem bi lahko ZZZS iz lastnih virov pokril 86 milijonov evrov, kolikor imajo na računu iz preteklih let. Preostali tekoči primanjkljaj, tj. okoli 129 milijonov evrov, pa je nepokrit in bi ga bilo treba pokriti iz proračunskih sredstev, menijo.

Pokritje iz proračuna?

Zato ZZZS predlaga, da se z interventnim zakonom ali v okviru rebalansa državnega proračuna ZZZS iz državnega proračuna zagotovi pokrivanje razlike med prihodki in odhodki v posameznem koledarskem letu, tako kot je to zagotovljeno Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. S tem bi zagotovili finančno vzdržno in nemoteno poslovanje zdravstvene blagajne in slovenskega zdravstva, so poudarili.

"Predvidevamo, da ZZZS iz lastnih finančnih sredstev ne bo mogel poravnavati svojih obveznosti do izvajalcev zdravstvenih storitev in kriti pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja," so navedli. Višina vseh treh mesečnih avansov ZZZS do izvajalcev zdravstvenih storitev namreč znaša približno 150 milijonov evrov, zato je lahko v decembru ogroženo oziroma ustavljeno financiranje tako izvajalcev zdravstvenih storitev kot tudi drugih pravic, kot so denimo zdravila, bolniška nadomestila itd.

Brez storitev ob nespremenjenih akontacijah

Izvajalci zdravstvenih storitev del marca in del aprila niso smeli izvajati nenujnih zdravstvenih storitev, medtem ko jih je ZZZS v teh mesecih nakazoval nespremenjene akontacije, da se izvajalci, ki kljub izpadu programa imajo določene fiksne stroške, ne bi znašli v likvidnostnih težavah.

Po podatkih ZZZS-ja je tega nerealiziranega programa za 95 milijonov evrov. V skladu s tretjim protikoronskim zakonom, ki ga je vlada sprejela v sredo zvečer, a besedilo predloga zakona še ni objavljeno, naj bi državni proračun kril del tega odpadlega programa. Na ZZZS-ju so za STA pojasnili, da bodo v naslednjih mesecih opravili poračun glede plačila in realizacije programa pri izvajalcih.