Vstopili smo v 20. leta novega tisočletja. Minilo pa ni samo koledarsko desetletje, temveč tudi deset let oddaje Ugriznimo znanost. Prav v prvi oddaji so obravnavali vesolje s poudarkom na prometu okoli Zemlje, satelitih. Video:
In po dekadi oddaja znova grize v vesolje, a ne le satelite, temveč v obširen nabor odmevnih dogodkov, ki so se v tem času zgodili na področju raziskovanja vesolja. Voditeljica oddaje Renata Dacinger je zato v studio jubilejno povabila istega gosta, ki je bil v studiu pred desetimi leti: profesorja astronomije in poljudnega razlagalca znanosti Tomaža Zwittra z ljubljanske fakultete za matematiko in fiziko.
Torej, kakšno je bilo preteklo obdobje za astronomijo?
"Zelo živahno obdobje. Težko je sicer govoriti na kratko o toliko področjih in toliko dosežkih, pa vendarle: nekje tri, morda celo pet Nobelovih nagrad za fiziko je tako ali drugače povezanih z astrofiziko, z vesoljem. Odkritje planetov, dosežki v kozmologiji, temna snov, nevtrini, kar pomeni, da smo končno razumeli – in bili prepričani, da razumemo – kako nastaja energija v zvezdah. Pa še marsikaj bi se našlo."
Številna odkritja so bila zelo pomembna in "uradna", nekatera pa za zabavo in tudi zaradi gole zvedavosti. "Na primer, odkrili smo železo, ki se je usedlo iz eksplozije supernove tukaj na Zemlji, in smo zato vedeli, kako je neka Lucy, ena prvih hominidov, nekaj tednov videla pravzaprav dve Sonci, ker je bila eksplozija supernove."
Videli smo, kakšna je površina asteroida, saj so na enega odvrgli tri – dobesedno – skakače, matična japonska sonda pa se zdaj z vzorci vred vrača domov, poganjajoč se z ionskim motorjem. Pristali smo na kometu, obiskali smo številne planete ... dosežkov je, kolikor želite, je dejal Zwitter.
Kateri dosežek pa bi izpostavil kot najboljšega v tem obdobju?
"Enega samega bi težko izpostavil, bi pa rekel, da je nekaj vsem tem dosežkom skupno. Točnost."
"Nenadoma se pogovarjamo o milijoninkah, stotisočinkah. Nenadoma je treba napisati celo vrsto številk, da poveste, kaj ste izmerili. Preciznost je tisto, kar se v tem tisočletju, zlasti pa zadnjih desetih letih ... v astronomiji, kamor koli pogledate, vse mora biti na milijoninke natančno."
Vse več satelitov, vse večja nevarnost črnega scenarija
Pred desetimi leti se je porajalo vprašanje, ali nemara v vesolje pošiljamo preveč reči. Morda orbito smetimo? Nekateri so trdili, da je kritična točka že dosežena in presežena pri 800 satelitih. V nižji orbiti Zemlje je še veliko prostora, tam ni hudo, je tedaj ocenil Zwitter. "Problem je v geostacionarni orbiti, ki je ena sama in se že dogaja to, da satelite dajo višje ali nižje ravno zaradi tega, da zmanjšajo verjetnost trka."
Zdaj je priložnost, da se ocena položi na tehtnico.
Danes okoli Zemlje kroži okoli 2600 satelitov, je navedla novinarka.
Da se bo število v desetih letih tako povečalo, Zwitter ni pričakoval. "Pa če bi me to vprašali pred dobrim letom, bi bil še čisto zadovoljen, ampak v zadnjem letu so se neverjetno namnožili in se kar množijo in množijo dalje."
Ameriška zvezna komisija za komunikacije je podjetju SpaceX Elona Muska izdala dovoljenje, da v zemeljsko orbito pošlje približno 12.000 satelitov. Načrti pa so še večji: končno število naj bi bilo celo 43.000. Če k temu dodamo še pravkar izraženo željo konkurenčnega podjetja OneWeb, bi lahko prilezli celo čez 80.000 satelitov.
Je to preveč?
"To je odločno preveč," je pritrdil profesor. "Omenili ste Starlink. Ko so jih imeli 60 – pa ne 40.000 – se jim je zgodil tako rekoč prvi trk. In pri tako velikem številu, tudi če vse perfektno delate, gre kdaj kaj narobe, posledice bodo verjetno trki, posledice bodo desettisoči in desettisoči koščkov. Dejansko ne boste mogli več iti lepo v vesolje mimo vseh teh koščkov drobirja."
Slovenija bo končno dobila svoj satelit. Pravzaprav dva.
Večina današnjih satelitov opazuje Zemljino površje in omogoča telekomunikacije.
Pred desetimi leti pa je le 11 držav izstrelilo in tako imelo v vesolju svoje satelite. Takrat na seznamu še ni bilo Slovenije. Zwitter se je že takrat zavzemal za spremembo. "Ne bi želeli biti samo pasivni uporabniki. Slovenija zdaj postaja polnopravna članica Evropske vesoljske agencije v kratkem. To pomeni, da bi si želeli, da se satelit po naši želji obrne nekam, na primer snema oblake v profilu, to je zelo zanimivo za meteorologijo, ali pa vidi, kako je s kakšnimi vremenskimi ujmami. Primer je nedavna burja, ali pa mogoče kakšna poplava v Železnikih. Take stvari se s satelita zelo hitro in zelo dobro vidijo."
Pri poplavah v Železnikih smo kar osem dni čakali na fotografije in če bi takrat imeli boljši dostop do satelitov, bi bila situacija boljša.
Tudi na tem področju so se zgodile velike spremembe. Žiga Kokalj (ZRC SAZU, Vesolje-SI) je pojasnil, kako hitro bi dobili satelitske posnetke, če bi jih potrebovali dandanes – denimo ob obširnih poplavah.
"Najhitreje jih lahko dobimo, če imamo srečo izrednega snemanja v okviru Copernicusa. Če se nekaj zgodi dopoldne, pred 10. uro, ob deseti gre satelit čez. Satelitski posnetek dobimo v nekaj urah. V najslabšem primeru pa v nekaj dneh, recimo v petih dneh, ko gre naslednji satelit čez."
"Dva primera uporabe teh satelitov sta recimo razvoj cianobakterij lani na Bledu, ki se ga zelo lepo spremlja z optičnimi satelitskimi posnetki Sentinela-2. Drugi primer so skoraj vsakoletne poplave, vzemimo leto 2014. Kmalu zatem, ko je bil radarski satelit Sentinel-1 operativen, smo že lahko spremljali razvoj poplav na kraških poljih in pa na Ljubljanskem barju."
Slovenija še nima svojega satelita v vesolju. Izstrelitev je bila načrtovana za 24. marec, vendar so jo zaradi epidemije preložili. Nov datum izstrelitve je ponoči med 18. in 19. junijem. Slovenija bo takrat izstrelila kar dva satelita. Enega so po navodilih centra Vesolje-SI za nas sestavili v Kanadi. Drugi pa je razvit, narejen in sestavljen v Sloveniji.
Popolnoma slovenski satelit
Trisat je nanosatelit, ki so ga v celoti razvili in izdelali na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru in v podjetju Skylabs, je poročala novinarka Nataša Gaši.
Satelit je velik le 10 x 10 x 30 centimetrov in tehta 3,8 kilograma. Za to, da ima Trisat vse, kar imajo večji, 60- ali 70-kilogramski sateliti, primerljivi po funkciji, so morali zelo pomanjšati vse njegove sestavne dele in jih prilagoditi skrajnim razmeram v vesolju.
V podjetju Skylabs so po besedah direktorja Tomaža Rotovnika ugotovili, da na evropskem trgu nekaj manjka. Kot odgovor so razvili programsko-procesno jedro PicoSkyFt, sposobno delovanja v teh ekstremnih razmerah oziroma blažiti učinke radiacije, ki so posledica visokoenergijskih delcev iz vesolja. "Druga tehnologija, ki smo jo razvili, pa so pretokovne zaščite, ki ščitijo satelit oziroma elektronske sklope pred kratkostičnimi tokovi."
V satelitu so napajalni modul, široko- in ozkopasovna komunikacija, računalnik, navigacijski sistem in primarni instrument, je ponazoril Iztok Kramberger z mariborske fakultete za elektrotehniko. Z zunanje strani sta vidni samo širokopasovni anteni ter sprejemnik za navigacijo, zvezdogled, ki nenehno zre v isto ozvezdje, kar omogoča prepoznavo položaja v orbiti.
Stabilnost satelita je zelo pomembna za natančno daljinsko opazovanje zemeljskega površja.
Kamera, s katero zaznava Zemljo, deluje v kratkovalovnem infrardečem spektru, nevidnem človeškemu očesu. Na Zemlji takšne kamere uporabljamo za nočni vid ali nadzor kakovosti hrane. S satelitom Trisat bodo po drugi strani lahko iskali oljne madeže in plastiko na morjih, spremljali zdravje rastlin in ognjeniški prah.
Vse to bo Trisat počel v sončnosinhroni orbiti 530 kilometrov od Zemlje. Tam so sateliti na Sonce naravnani pod vedno istim kotom ob istem času. Zemljo bo obkrožil približno vsakih 95 minut. V dosegu za komunikacijo z zemeljsko postajo bo večkrat na dan. Ozemlje Slovenije bo preletel vsak dan ob približno 11. uri.
Toda najprej ga bo treba uspešno izstreliti v vesolje in nato zagotoviti pravilno delovanje. "Satelit, ko bo zapustil nosilno raketo, bo po 15 minutah začel oddajati signal. In ko bo v dometu naše zemeljske postaje, lahko začnemo komunikacijo. V prvem trimesečju bomo delali predvsem stabilizacijo satelita. To pomeni, da se s satelitom ukvarjamo postopoma. V osnovi bo v varnem načinu delovanja: samodejno se bo umiril, poiskal Sonce in se s paneli usmeril proti njemu. Zatem bomo začeli počasi zaganjati posamezne podsisteme."
Trisat ima vgrajen tudi merilnik ionizirajočega sevanja. Ti podatki bodo prišli prav tudi pri naslednji odpravi z novim satelitom Trisat-R, ki ga bodo izstrelili v srednjo Zemeljsko orbito na nadmorski višini šest tisoč kilometrov. Trisat-R bo prvi nanosatelit v tej orbiti. Njegova osrednja naloga pa bo prav merjenje ionizirajočega sevanja, kar bo počel s tremi instrumenti: Skylabsovim, Esinim in Cernovim. Pridobljene podatke bodo uporabili za natančnejšo izdelavo modelov vesoljskega vremena in napovedovanje njegovih vplivov, na primer na navigacijo in letalski promet.
Zgodovinsko odkritje gravitacijskih valov
Eno večjih odkritij v zadnjem desetletju so bili gravitacijski valovi. Že leta 1916 jih je v splošni teoriji relativnosti napovedal Albert Einstein. Astronomom pa je uspelo gravitacijske valove zaznati sto let pozneje.
Kako je Zwitter tedaj sprejel novico? "Ustavil sem se, na neki način. Ker dolgo ni uspelo. In povejmo: naš profesor Andrej Čadež je za svoj doktorat na začetku sedemdesetih let točno to računal: kako se zlijeta dve črni luknji. Prvi račun te vrste sploh. Potem so seveda te račune izpopolnili. In potem so delali dolgo, 30 let – profesor Čadež je sodeloval pri tem projektu odkritja gravitacijskih valov – in na koncu je uspelo. In kar jim je uspelo, je bilo fenomenalno. Razumeti se je dalo, stvar je bila popolnoma taka, kot smo pričakovali. Z izjemo številk mase črne luknje. Poznali smo črne luknje z maso nekaj mas Sonca, pa take velike, ki so v središčih galaksij. To so pa vmes s par deset masami Sonca. Kako zaboga taka stvar nastane? Če bi me vprašali pred desetimi leti, bi rekel, da najbrž ne more biti. Pa so. Narava je bolj duhovita od nas."
V konkretnem primeru so zaznali združitev dveh črnih lukenj, ki se je dejansko zgodila 1,3 milijarde let nazaj. Prva luknja je imela maso 29 Sonc, druga pa 36 Sonc. Kako so lahko iz gravitacijskih valov sploh prišli do teh številk? "Gravitacijski valovi pomenijo pravzaprav tresenje prostora. Ti črni luknji zelo, zelo hitro krožita ena okoli druge in se na koncu zlijeta, kar zatrese celoten prostor. Na naši razdalji seveda čisto malo, ampak se da izmeriti. Kar se vidi, je to tresenje, ki je vedno hitrejše. Stvar se da izračunati – kot rečeno, profesor Čadež je to začel – in dejansko je stvar dokaj čista. Vaš model je jasen, ima zelo malo prostih parametrov."
Prva fotografija črne luknje
Drugo izjemno odkritje pa je bila prva fotografija črne luknje oziroma okolice črne luknje (čeprav so del "fotografiranja" opravili računalniški algoritmi). Objavljena je bila aprila lani. Gre za črno luknjo premera 40 milijard kilometrov, ki so jo znanstveniki poimenovali kar pošast.
"Črna luknja požira vse. Tudi svetloba ne more iz nje. Lahko pa se zgodi, da svetloba okoli te črne luknje kroži. Ravno zaradi kroženja svetlobe dobimo obroč. Ta črna luknja je presenetljiva, vemo, da se neverjetno hitro vrti – in zdaj vemo, da so neki curki snovi – zakaj se snov lahko ven giblje s skoraj svetlobno hitrostjo. Nekatere druge stvari so jasne. Recimo, leta 2013 je bil kolega docent Janez Kos pri enem članku, kjer so videli, da so zelo močna magnetna polja v teh hitrih curkih snovi. Od kod? Ja, iz črne luknje prihajajo. Tista snov, ki je ni uspela pojesti, se zvozla, magnetno polje eksplodira in jo porine ven s skoraj svetlobno hitrostjo," je ponazoril profesor.
Fotografijo je snemalo osem povezanih teleskopov, razporejenih po zemeljski obli. Kako jim je to sploh uspelo? "Zelo komplicirana stvar. Vi imate dva teleskopa in predstavljajte si, da sta to opazovalca na obali jezera. Noter nekje na jezeru nekaj pade. Oba vidita valovanje, ki pride do obale. Iz tega, kdaj in kako pride to valovanje, lahko smer levo-desno precej dobro umerita. Če sta še dva opazovalca, pa še kakšen v tretji razsežnosti, in ko mnogo takšnih parov združite, ugotovite, od kod je prišlo. Tu pa ni bilo samo vprašanje, od kod, ampak kakšna je celotna slika," je povedal Zwitter.
3D-karta z več kot milijardo zvezd
Podatki
Medijsko manj odmevna, a za astronome nič manj pomembna je 3D-karta več kot milijarde zvezd. To je uspelo Esinemu vesoljskemu teleskopu Gaia. Kaj je na tej karti in kako natančno so zvezde posnete, je sogovornika vprašala voditeljica oddaje Ugriznimo znanost.
"Pri tej Gaii sodelujemo že nekje od leta 2000 in ja, to je kar dosežek. V tem smislu, da so položaji zvezd zdaj 100-krat točnejši, in to za 10.000-krat temnejše zvezde. In na taki karti jih imate naenkrat namesto 100.000 lahko več kot milijardo. Kaj se je zgodilo? Končno vemo, kje so zvezde. In to je zelo pomembno. Ta karta ima dejansko globino, tri dimenzije, gibanje. Na primer: vidimo, da je v disk naše Galaksije pred osmimi milijardami let – kar je že kar malo nazaj – nekaj, neka galaksija trčila vanj in še zdaj niha kot nekakšna opna. To je popolno presenečenje. Skratka, lahko govorimo o zgodovini in nastanku naše Galaksije kot ene tipične galaksije v vesolju, tako da Gaia v tem primeru spreminja celotno zgodbo. Imate katalog z milijardami točk, ki so res točne, in res jih lahko primerjate s svojo interpretacijo ter vidite, ali je prava ali ne."
Planck, ki je odgovoril na velika vprašanja vesolja
Še zadnji na seznamu velikih prebojev je evropski satelit Planck, ki je iskal odgovor na vprašanje: iz česa je sestavljeno vesolje in kako staro je.
"Planck, še en satelit Evropske vesoljske agencije, je ugotovil in potrdil, da je vesolje sestavljeno v večini iz temne energije in temne snovi, nekaj malega iz take snovi, iz katere smo mi. Na drugi strani imamo spet točnost. Planck je ugotovil, da je vesolje staro 13,8 milijarde let, plus-minus 0,02 milijarde. Tukaj vidite, kako natančne so dejansko stvari. Posledično ni več zelo veliko prostora za kakšne drugačne razlage. Razlage se počasi usedajo, čeprav so še zelo daleč od tega, da bi vse razumeli."
Kje so še odprte luknje
Zwitter je naštel še nekaj področij, kjer so luknje v spoznavanju obsežne. "Začnimo z največjo skalo. Planck je vse odkril, ampak za tri četrt obstoječega pojma nimamo, kaj je, ker je to temna energija. Kaj to sploh je? In kaj je to, temna snov? Samo štirje odstotki so nam pravzaprav jasni. To je taka snov, kot sva midva. Gremo na naslednjo skalo. Tu so planeti. Pa ne tisti okoli našega Sonca, ampak okoli drugih sonc. Trenutno jih je dobrih 4000, pričakujemo, da jih bo Gaia odkrila še par tisoč. Ali imajo dejansko atmosfero? Ali so tam pogoji za življenje? To je spet nekaj, kar je v dosegu desetih let približno. Pa naše Osončje? Obiskali smo že marsikaj, morda bomo ugotovili, da je na Marsu, na luni Evropa, morda še kje, da so bili – ali pa celo so – pogoji za kakšno zelo, zelo preprosto življenje."
Voditeljica oddaje Ugriznimo znanost je Zwittra še povprašala, o čem bosta govorila čez deset let v še enem takšnem pregledu. Morebiti o dejanskem odkritju življenja na katerem drugem planetu? "O tem ... ali pa o tem, kako dežuje na Titanu kot Saturnovi luni, ali pa o tem, kaj je temna energija. Upajmo, da bomo vsaj kaj od tega razumeli."
Video: Oddaja v celoti
| Če ste jih zamudili, so spodaj pripete tudi vse preostale februarske oddaje Ugriznimo znanost, Frekvenca X, Možgani na dlani in Odbita do bita. Vabljeni k poslušanju! Vse so dostopne tudi v našem videoportalu RTV 4D. |
UGRIZNIMO ZNANOST
Onesnaževanje letalskega prometa (21. maj 2020)
Pred začetkom epidemije covida-19 je bilo nad našim planetom nenehno v zraku približno 10.000 zračnih plovil. Vsak dan jih je vzletelo približno 100 tisoč. Zdaj se je letalski promet skoraj ustavil. Kako se to kaže pri onesnaževanju? Letalska panoga naj bi k onesnaženju s toplogrednimi plini povprečno prispevala tri odstotke. Z letali pa smo se vozili vse več. Se bo letalski promet še povečeval in za koliko? Kaj bo to pomenilo za zrak, ki ga dihamo, in kaj za naš planet? Kaj lahko storimo?
Vpliv turizma na kraške jame (14. maj 2020)
V Sloveniji imamo 22 turističnih jam. Postojnsko in Škocjanske jame obiskujemo že več kot 200 let. V tem času si je lepote Škocjanskih jam ogledalo že skoraj štiri milijone, Postojnske jame pa skoraj 40 milijonov obiskovalcev. Žal pa jamski turizem ruši naravno stanje v jami. Z vnosom snovi, ki nastajajo zunaj jamskega ekosistema, in s posegi v kraške jame spreminjamo naravne procese in življenje v jami. Koliko obiskovalcev jame še lahko prenesejo, ne da bi ob tem utrpele hujše trajne posledice?
Nam primanjkuje peska? (9. maj 2020)
Sliši se neverjetno, ampak na Zemlji nam je začelo primanjkovati peska za gradnjo! V Dubaj so ga zato za gradnjo treh umetnih Palmovih otokov in nebotičnikov uvozili iz Avstralije, pa čeprav imajo svojega na pretek. Na Zemlji je toliko vrst peska, kolikor je vrst kamnin. Vendar ni vsak pesek dovolj dober za gradnjo. Na svetu gre v mešalce betona 30 milijard ton peska na leto, v Sloveniji pa vsako leto naredimo 10 ton betona na prebivalca. Ker je pesek za vodo druga najbolj uporabljana surovina na svetu, znanstveniki že dalj časa raziskujejo, kako bi ga lahko nadomestili.
FREKVENCA X
V času pandemije cvetijo tudi teorije zarote (28. maj 2020)
Kdor koli razume znanost, ve, da bo ta za rešitev problema predlagala različne ukrepe. V obdobju velike negotovosti, ko stvari niso pod nadzorom, pa ljudje želijo jasna navodila, kako ravnati. Ne zanima jih, da se v resničnem življenju učimo sproti. Znanstveniki spoznavajo virus in bolezen – med epidemijo. Ko imamo opraviti z negotovostjo v znanosti, je to odlična priložnost za teorije zarot?
Fascinantne trave (21. maj 2020)
Kdor ima v teh dneh vsaj malo odprte oči, ga ni mogel spregledati. Na meniju pomladi se je po prvem hodu s cvetočimi drevesi zdaj pred nami znašla rapsodija travniškega okrasja. Danes se bomo posvetili predvsem tistim, ki na tem majskem travniškem gobelinu niso v prvem planu, a so ključne, zelo stare in za človeka skozi celotno našo civilizacijo izjemno pomembne. To so trave. Kot boste slišali, so trave z nami povezane prek žit (ja, žita izhajajo prav iz trav), dotaknili pa se bomo tudi alergij, ki nam jih povzroča cvetni prah trav, ter tega, kako je vzgoja trav v obliki žit povzročila prave podnebne spremembe.
Ihan: Čaka nas temeljita priprava na virusno maturo (14. maj 2020)
V Sloveniji smo prejšnji teden dobili rezultate prve faze nacionalne raziskave o razširjenosti bolezni covid-19. V raziskavi, na katero se je odzvalo približno 45 odstotkov povabljenih, so protitelesa proti novemu koronavirusu odkrili pri 41 od 1368 sodelujočih, kar znaša 3,1 odstotka. Do prejšnjega tedna je torej v stik z novim koronavirusom prišel vsak 30. prebivalec Slovenije, to je podatek, ki je marsikoga presenetil. Kakšna popotnica so nam lahko pridobljeni rezultati? Kaj več zdaj vemo? Kako zanesljivi po specifičnosti in občutljivosti so bili uporabljeni testi in kako zgolj polovičen odziv vpliva na zadostno reprezentativnost rezultatov?
Kako delujejo umetna pljuča? (7. maj 2020)
Napravam za umetno predihavanje v Sloveniji pravilno rečemo medicinski ventilatorji, a v splošni rabi se je v zadnjih tednih zasidrala beseda tujega izvora respiratorji. S strokovnjaki pojasnjujemo, kaj medicinski ventilatorji sploh so, zakaj obstajajo različni modeli in kako jih zdravniki uporabljajo – z namenom, da razjasnimo nekaj osnov, ki so se v razburkanih debatah nekako izgubile. Hkrati nam sodelujoči opišejo tudi, kako je sredi krize na hitro stekla akcija priprave slovenskega pandemskega ventilatorja.
MOŽGANI NA DLANI
Zaradi dreves ne vidi gozda (28. maj 2020)
V tokratni epizodi vas Mojca Delač vabi na sprehod … v gozd. Z nami na potep gre tudi dr. Karla Klokočovnik Evans, kognitivna nevroznanstvenica z Univerze York v Veliki Britaniji, ki je malodane že vse življenje tudi "Slovenka po svetu" in smo jo v naših oddajah pred leti že gostili. Tokrat sta za izziv vzeli tisto znano frazo – "Zaradi dreves ne vidi gozda". Seveda to v prispodobi pomeni, da zaradi osredotočenja na posamezne elemente ne vidimo širše slike, a tokrat bova frazo vzeli za izziv preučevanja našega vidnega zaznavanja.
Nevron pred mikrofon (21. maj 2020)
Če boste prijaznost vtipkali v SSKJ, boste najprej zraven prebrali, da je to lastnost prijaznega človeka. Ampak, kot pojasnjuje psihiatrinja in psihoterapevtka Breda Jelen Sobočan, je prijaznost več kot le osebnostna značilnost človeka. Teden ozaveščanja o duševnem zdravju je za rdečo nit letos vzel prijaznost in tudi mi jo bomo vpletli v jutranje minute za nevroznanost.
Zakaj nekoga pogrešamo? (14. maj. 2020)
Tokrat načenjamo temo, ki je v tednih samoizolacije zorela iz tedna v teden – kaj se dogaja z našimi možgani, ko nekoga pogrešamo? Zakaj nam je tako težko, ko smo ločeni od ljubih ljudi? Videoklici kaj pomagajo? In kako je bilo v časih, ko jih še ni bilo? Psihiatrinja Maja Rus Makovec gre tokrat z nami na potep med nevrone, ki jim je hudo, ko ob nas ni ljudi, ki nam veliko pomenijo. Kot bomo slišali, nas možgani sicer spravijo v stisko, a iz nje tudi rešijo! Se slišimo! Če vas ne bo, vas bomo pogrešali!
Možgani, maske in zaznavanje obrazov (7. maj 2020)
Zaznavanje obrazov je za človeka izjemno pomembno, tudi evolucijsko, zato tej sposobnosti možgani namenjajo dobršen del svojih zmogljivosti in omrežij, pripoveduje Eilidh Noyes, kognitivna nevroznanstvenica, ki se ukvarja z raziskovanjem zaznavanja in prepoznavanja obrazov. Identifikacija obrazov in emocij je izjemno pomembna, kaj pa se zgodi, ko obraz zakriva maska? Kako to vpliva na prepoznavanje znanih in kako neznanih obrazov? Kaj to pomeni za forenziko in kaj za naše odnose?
ODBITA DO BITA
Popis (korona)opreme (28. maj 2020)
Med karanteno smo ugotovili, da ima uporabno vrednost tudi oprema, ki je po navadi ležala v predalu, na primer spletne kamere ali naglavni mikrofoni. Zaradi šolanja in dela od doma so številne spletne trgovine po svetu celo poročale o razprodaji opreme, ki omogoča komunikacijo na daljavo. Kako izbrati dober domač mikrofon in spletno kamero in kako svoj pametni telefon spremeniti v delujoč mikrofon ali kamero?
Težava ni samo v modri svetlobi, v ozadju je ogromno denarja (21. maj 2020)
Zakaj nekateri optiki prodajajo očala, ki naj bi pomagala proti modri svetlobi, če drugi opozarjajo, da gre samo za marketinško potezo?
Zaradi pandemije z uvedbo aplikacij preveč hitimo (14. maj 2020)
Evropa hiti z vzpostavitvijo aplikacij za sledenje uporabnikom, ki so okuženi z novim koronavirusom. Kot se je pokazalo v zadnjih dveh mesecih, enotne rešitve ni mogoče najti, zato sta se vmešala še tehnološka velikana Apple in Google. Lahko torej mobilne aplikacije rešijo poletne dopuste ali nam zagotovijo varnejšo, zdravo prihodnost?
Največ vdorov zaradi pomanjkljive spletne higiene uporabnikov (7. maj 2020)
Kaj počne etični heker? Kako najti mejo med dovoljenimi in kaznivimi vdori v računalniške sisteme in aplikacije? In zakaj so omrežja v koronadobi ranljivejša? Odgovarja pionir etičnega hekerstva pri nas, Milan Gabor.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje