Bralci Alternatorja so po besedah članice uredniškega odbora Alternatorja Agate Tomažič lahko znanstveniki iz drugih strok, ki potrebujejo poljudnejšo, a ne banalno razlago. Spletni časopis pa je namenjen tudi vsem tistim, ki jih znanost zanima. Teh in tistih, ki še niso izgubili zaupanja v znanost, pa je po mnenju sogovornice čedalje več.

"Osnovno vodilo za izbiro avtorjev je to, da dobro pišejo, lahko pa je to kdor koli," je izbiro avtorjev prispevkov pojasnila Tomažičeva. Avtorje v tej začetni fazi vabijo še poimensko, a pričakujejo, da bodo sčasoma začeli tudi sami ponujati besedila, kakor se zgodi pri uglednih publikacijah.

Z izbiro avtorjev poskušajo ujeti tudi ravnotežje med obema velikima poloma znanosti, družboslovno-humanističnimi in naravoslovno-tehničnimi usmeritvami. Obenem je pojasnila, da ne bodo vsiljevali kvot in se ne bodo nagibali na nobeno stran.

Poleg približevanja dela znanstvenikov in znanstvenic javnosti pa med cilje projekta sodi tudi promocija znanosti. "Na žalost pa med cilje sodi tudi pokazati davkoplačevalcem, če se izrazim s tem populističnim izrazom, za kaj gre njihov denar," je obrazložila Tomažičeva in pri tem opozorila, da gre v Sloveniji vedno manj davkoplačevalskega denarja za znanost.

"Raziskovalke in raziskovalci se tako morajo prijavljati na evropske razpise, ki bi po logiki morali biti samo dodatni vir financiranja, vse bolj pa postajajo prevladujoči vir financiranja. Slovenska znanost pa je posledično vse bolj osiromašena," je še opozorila.

Konzorcij ustanoviteljev Alternatorja sestavljajo Kemijski inštitut, Nacionalni inštitut za biologijo, Institut Jožef Stefan in Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU). Uredniški odbor pa je sestavljen iz predstavnikov omenjenih in nekaterih drugih organizacij, kar je po njihovih navedbah "zagotovilo, da bodo objavljeni prispevki avtorjev z najrazličnejših področij znanosti".