1. Antares brez Rusov in Ukrajincev

Ameriški družbi Northrop Grumman in Firefly Aerospace bosta skupaj razvili novo prvo stopnjo rakete Antares, zatem pa še novo srednjo nosilno raketo, poroča medij SpaceNews.

Northrop Grumman z Antaresi in tovornimi vesoljskimi ladjami Cygnus od leta 2013 oskrbuje Mednarodno vesoljsko postajo (MVP) v okviru Nasinega komercialnega programa CRS.

Težave z Antaresi so se začele že kmalu po začetku uporabe. Prva stopnja je namreč opremljena z ruskimi motorji in to dejstvo je motilo ameriško politiko, še toliko bolj po napadu Rusije na Ukrajino leta 2014. Takrat so ZDA proti Rusiji sprejele sankcije, ki so udarile tudi po vesoljskem sektorju. Rusi so zagrozili z ustavitvijo izvoza raketnih motorjev in takratni podpredsednik ruske vlade Dimitrij Rogozin je objavil slavno izjavo, da lahko ZDA do Mednarodne vesoljske postaje pridejo kar s trampolinom. Povrhu je konec istega leta Antares spektakularno eksplodiral nad izstrelitveno ploščadjo, krivec pa so bili – po navedbah Northrop Grummana – predelani ruski motorji. Že takrat so se jih namenili opustiti, a očitno tako hitro ni šlo, zamenjali so le tip ruskega motorja. Tako Antaresi še danes letijo z RD-181 (Energomaš). Zadnji žebelj v krsto pa je bil očitno nov obsežen napad Rusije na Ukrajino letos spomladi. Northrop Grumman je lahko zgolj preštel, koliko ruskih motorjev še ima in koliko izstrelitev lahko z njimi izvede, in pripravil načrt za prehod na ameriške motorje. Ta je nekoliko tvegan.

Nova različica Antaresa (330) bo uporabljala kerozinske motorje Miranda ameriškega proizvajalca Firefly Aerospace. Miranda je še v razvoju in vprašanje je, kdaj bo dejansko na voljo. Računajo na leto 2024, a zamude so pri razvoju vesoljskih tehnologij pogoste. Povrhu je Firefly Aerospace zagonsko podjetje, ki razvija veliko zadev: raketne motorje, rakete, vesoljska plovila in celo lunarni pristajalnik. Nima pa veliko rezultatov.

Northrop Grumman ima še eno težavo: prvo stopnjo kot celoto – razen motorjev – proizvajata ukrajinski družbi Južmaš in Južnoje. Tu ni sankcij, je pa nevarnost, da se zaradi vojne proizvodnja ustavi. Northrop Grumman se je zato odločil, da tudi proizvodnjo prve stopnje kot celote prepusti fireflyevcem. Nosilnost v tirnico, primerno za polete do MVP-ja, se bo po pričakovanjih povečala z osmih ton na deset ton in pol.

Dokler ne bo nova različica Antaresa pripravljena, bo Northrop Grumman izstrelitve naročal pri konkurenci. Vsaj trije Cygnusi bodo poleteli na SpaceX-ovih Falconih 9.

Nasa se precej zanaša na Cygnuse, ker so edino ameriško vesoljsko plovilo, ki lahko dviguje tirnico Mednarodne vesoljske postaje. (Seveda ob pomoči stabilizatorjev in usmerjevalnikov ruskega odseka MVP-ja.)

Sorodna novica Bo Rusija res zapustila Mednarodno vesoljsko postajo?

MVP gre naprej

Sicer pa so se ta teden sešli predstavniki partnerjev pri Mednarodni vesoljski postaji. Po sestanku so skopo sporočili, da vztrajajo pri podaljšanju delovanja MVP-ja tudi po letu 2024. Pred tedni so sicer po medijih zaokrožili naslovi, da se Rusija umika z MVP-ja. To bo po lastnih navedbah res storila, a dotlej bodo verjetno pretekla še številna leta.

Tudi ULA želi preiti na ameriške motorje

Še ena ameriška raketa se zanaša na ruske motorje: Atlas V, ki uporablja motorje RD-180. Poletela bo še 21-krat, vsi poleti so že najeti. Vodstvo podjetja pravi, da ima v skladišču dovolj motorjev zanje.

Atlase V bo nadomestil Vulcan z ameriškimi motorji BE-4. Prvi polet je načrtovan za leto 2023.

2. Prvi polet indijske rakete SSLV ni šel po načrtu

V nedeljo ponoči po našem času je bila z Vesoljskega središča Satiš Dhavan na vzhodu Indije izstreljena raketa SSLV. Prvi del izstrelitve je šel po načrtu, drugi pa ne. Proti koncu videoprenosa je zaskrbljeni vodja izstrelitve sporočil, da so začasno ostali brez telemetrije, malo pozneje pa, da je tovor izgubljen.

Indijska vesoljska agencija ISRO pravi, da je zelo verjetno že našla vzrok. Odpovedal je akcelerometer, torej zaznavalo pospeška, pa tudi računalniški program, ki bi moral napako odkriti in prilagoditi polet. Posledično je pogon četrte oz. vrhnje stopnje (VTM) gorel zgolj delček sekunde, moral bi 20 sekund. Satelita sta končala v eliptični tirnici 356 krat 76 kilometrov namesto v krožni pri 356 kilometrih, kar pomeni, da sta se že vrnila v ozračje, sporoča vodstvo agencije.

To je bil prvi polet SSLV-ja, zato odpoved ni presenetljiva. ISRO napoveduje hitro odpravo napak in drugi polet.

SSLV je 34 metrov visoka in dva metra široka raketa. Ima tri stopnje na trdo gorivo in vrhnjo stopnjo na tekoče gorivo. Po navedbah agencije ISRO lahko v nižjo Zemljino tirnico dostavi do 500 kilogramov tovora. Njen namen je v ekonomičnosti: razvoj naj bi stal zgolj nekaj deset milijonov evrov, izdelava ene rakete pa zgolj štiri milijone. Z njo namerava ISRO tekmovati na vse bolj trgu prilagodljivih lansiranjih manjših tovorov, kjer je konkurenca vse hujša.

Video: Posnetek dogodka

3. Nov teden, še dva Falcona 9

Tudi ta teden poročamo o izstrelitvi rakete Falcon 9 – pravzaprav dveh. Prva je poletela v sredo ob 4.14 po našem času s Cape Canaverala (Kalifornija, ZDA). Tovor: 52 satelitov Starlink.

Prva stopnja je pristala na robotski ladji. V vesolju je bila trikrat. Prejšnji misiji: SES-22 (poglavje 5) in en Starlink.

Video: Posnetek dogodka

Druga je bila izstreljena v petek ob 23.40 po našem času z Vandenberga (Kalifornija, ZDA). V vesolje je ponesla 46 satelitov Starlink.

Prva stopnja rakete je uspešno pristala na robotski ladji. Do zdaj je sodelovala na misijah: Crew-1, Crew-2, SXM-8, CRS-23 (poglavje 1), IXPE (poglavje 6), Transporter-4, Transporter-5 (poglavje 6), Globalstar FM15 (poglavje 2) in enkrat Starlink.

Video: Posnetek dogodka

4. Tokrat brez eksplozije na Boca Chici

Sicer pa je SpaceX ta teden na Boca Chici (Texas, ZDA) opravil statični preizkus raketne stopnje Super Heavy. Primerek z imenom Booster 7 je na izstrelitvenem stojalu prižgal en sam motor raptor od 33. Nič ni počilo, v nasprotju z julijem, ko je nastala večja eksplozija, Booster 7 pa so morali vrniti v delavnico (poglavje 3).

Super Heavy je prva stopnja izstrelitvenega sistema Starship. Prvi orbitalni polet je načrtovan letos.

Video: Posnetek dogodka (od 2:09:00 naprej)

5. Sojuz za Irance

Roskozmos je v torek izstrelil raketo Sojuz-2.1b, ki je v orbito ponesla iranski satelit Hajam in 16 manjših satelitov.

To je bila 12. izstrelitev ruskih nosilnih raket letos in četrta iz Bajkonurja.

Vodja ruske vesoljske korporacije Roskozmos Jurij Borisov je ob tem opravil sestanek z iransko delegacijo, ki jo je vodil minister za komunikacije in informacijsko tehnologijo Isa Zarepur. Rusija in Iran tako krepita odnose.

Video: Posnetek dogodka

6. Raziskava: Sonce bo rdeča velikanka čez pet milijard let

Znanstveniki so s pomočjo podatkov Gaie podali natančnejšo napoved prihodnosti Sonca.

Sonce je s starostjo 4,57 milijarde let v mirnih "srednjih letih". V svojih nedrjih spaja vodik v težje elemente, sprošča energijo in nas s tem greje. Ko bo pa enkrat začelo vodika primanjkovati, se bo destabiliziralo. Napihnilo se bo v rdečo velikanko, njegova površina se bo ohladila. Kdaj točno se bo to zgodilo, ne vemo. Lahko pa znanost priskoči na pomoč z izračuni na podlagi mase in kemične sestave.

Mednarodna skupina znanstvenikov se je zakopala v podatke o drugih zvezdah v vesolju in med njimi poiskala tiste, ki so po temperaturi površja, masi in kemični sestavi podobne Soncu, a različnih starosti. Tako so sklenili, da bo Sonce najbolj vroče pri osmih milijardah let starosti. Nato se bo ohladilo, povečalo in se s tem prelevilo v rdečo velikanko. To se bo zgodilo med 10 in 11 milijardami let starosti. Nato se bo spremenilo v belo pritlikavko. Podrobneje v Esinem sporočilu za javnost.

Evropski vesoljski teleskop Gaia bil izstreljen leta 2013, zdaj pa se počasi bliža koncu delovanja. Na minuto izmeri lastnosti približno 100.000 zvezd, v dveh mesecih premeri celotno nebo in tako počasi riše sliko našega širšega domovanja. Je na "sladki" težnostni točki L2 1,5 milijona kilometrov stran od Zemlje.

Video: Predstavitev sveže podatkovne zbirke teleskopa Gaia

7. NA KRATKO:

8. FOTO: Zvezdni veter v oblakih prahu

Ker večjih objav vesoljskega teleskopa James Webb ta teden ni, se vračamo k staremu Hubblu. Njegova ekipa je tokrat izpostavila fotografijo HH 505.

Gre za t. i. nebesno telo Herbig-Haro, svetlo področje okoli novonastalih zvezd, v katerem zvezdni veter ustvarja udarne valove. Veter v tem primeru izhaja iz zvezde IX Ori na obrobju meglice Orion. Vse skupaj je 1000 svetlobnih let stran od nas. Več tukaj.

9. SKOK V ZGODOVINO: 10 let roverja Curiosity

Sorodna novica Rover na Marsu našel organske spojine

6. avgusta 2012 je na Marsu pristalo ameriško samohodno vozilo Curiosity. Odtlej je prevozilo 29 kilometrov in se povzpelo za 625 metrov. Vozi se po kraterju Gale in vznožju gore Sharp (interaktivna karta). Analiziralo je 41 vzorcev kamnin in prsti. Na podlagi opazovanj in meritev Curiosityja so znanstveniki ugotovili, da so bili v kraterju Gale več deset milijonov let prisotni tekoča voda, organske spojine (ogljikovodiki) in kemična energija, potrebna za življenje. Le sledov dejanskega življenja ni našel. Zdaj že ostareli rover bo nadaljeval iskanje, vse dokler bo imel dovolj električne energije. Tako kot sonde Voyager tudi Curiosity uporablja plutonijeve elemente, ki skozi čas pešajo.

Lani je na Marsu pristal njegov zmogljivejši brat Perseverance, osnovan na enaki platformi, pa tudi kitajski Žurong.

Video: Nasin povzetek ugotovitev

NA VIDIKU:

Sreda, 17. avgust – MVP – vesoljski sprehod na ruskem odseku

Četrtek, 18. avgust – Dragon – odklop z MVP-ja