Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prejemnica naziva inženirka leta 2019 je Aida Kamišalić Latifić, raziskovalka in predavateljica na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru, ki je v Slovenijo prišla v 90. letih iz BiH-a, kjer je takrat divjala vojna.
Leto 2019 je bilo drugo najbolj vroče v zgodovini merjenja, preteklo desetletje pa je bilo najbolj vroče doslej, je potrdil program Evropske unije za spremljanje podnebnih sprememb Copernicus. Bolj vroče od lanskega leta je bilo le leto 2016.
Slovenski raziskovalci so razvili selektivne molekulske sponke - nova orodja za uravnavanje delovanja človeških celic. Z njimi lahko pomembno izboljšajo uravnavanje delovanja človeških celic, kar bo uporabno tako za raziskave kot za celično zdravljenje.
Znanstveniki že dolgo ugibajo o razlogih za izginotje neandertalcev. Lani objavljena študija nakazuje, da bi bil lahko za to odgovoren upad rodnosti med mladimi neandertalkami.
Svet vlade za znanost in tehnologijo je podprl predlagane rešitve zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti.
V zapuščenem kamnolomu v ameriški zvezni državi New York so znanstveniki odkrili fosilni gozd, ki je po oceni avtorjev raziskave najstarejši na svetu.
Slovenska policija od leta 2014 naprej uporablja tehnologijo računalniške prepoznave obrazov. Uporaba je sicer precej ožja kot v tujini in je (za zdaj) ne nameravajo širiti, a nekaj nejasnosti ostaja.
Kaj odmevnega, pomembnega ali na splošno zanimivega se je v preteklem desetletju zgodilo na področju raziskovanja vesolja?
He Džjankuja, ki je lani stroko šokiral z objavo, da je ustvaril prvi gensko spremenjeni dojenčici, ki sta odporni proti HIV-u, je kitajsko sodišče zaradi nezakonite medicinske prakse obsodilo na tri leta zapora.
Sveže iz vesolja: Američanom je spodletel prvi polet vesoljske ladje Starliner, Kitajcem je uspelo k življenju spraviti njihovo najmočnejšo raketo Dolgi pohod 5, Rusi pa so poslednjič izstrelili malega Rokota. Vse to in še več v 31. vesoljskem tedniku.
V državah po svetu v različnem obsegu zbirajo in obdelujejo osebne biometrične podatke. Če so podatki najdragocenejši kapital na svetu, smo ljudje bleščeči novi izdelki, ki pa nismo več anonimni. Imamo namreč unikatne prstne odtise, obraze, genski zapis.
Na tisoče ljudi na Bližnjem vzhodu in v Aziji je dopoldne pokukalo na prosto, da bi občudovali igro na nebu, ko je Sonce okoli Lune naredilo "ognjeni obroč".
Španija je začela ob določenih dnevih slediti lokacijam mobilnih telefonov, da bi sledila gibanju prebivalstva. Mobilni operaterji zagotavljajo anonimnost, vendar kritiki opozarjajo, da tudi anonimizirani podatki razkrivajo občutljive informacije.
Rebecca Bresnik je glavna zastopnica Nase za pravna vprašanja, povezana z Mednarodno vesoljsko postajo, pa tudi žena astronavta slovenskega rodu, Randyja Bresnika.
Boeingovo vesoljsko plovilo brez posadke Starliner je danes po neuspešni misiji predčasno pristalo v puščavi Nove Mehike v ZDA. Predvideno združitev z Mednarodno vesoljsko postajo (ISS) je preprečila težava z uro.
Skoraj ducat vrst kitov in delfinov drvi proti izumrtju, glavni razlog za ogroženost teh vrst pa so ribiške mreže, ki vsako leto ujamejo in ubijejo več sto tisoč morskih sesalcev, je v pregledni raziskavi ugotovila mednarodna skupina znanstvenikov.
Sveže iz vesolja: Evropa je izstrelila vesoljski teleskop CHEOPS, Nasi je spodletel test nove vesoljske ladje Starliner, Etiopija je dobila svoj prvi satelit ... Vse to in še več v 30. izdaji Vesoljskega tednika.
Ponudnik komunikacijskih storitev A1 Slovenija je testno zagnal prvo bazno postajo s tehnologijo 5G, s katero želijo preizkusiti zmožnosti omrežja 5G in oceniti morebitne vplive tehnologije na lokalno okolje. Postaja je nameščena v ljubljanskem BTC-ju.
Vsaj 160.000 let stara fosilna čeljustnica denisovanca, pred desetimi leti odkrite izumrle človeške vrste, kaže, da se je starodavni človek prilagodil na življenje na visokih nadmorskih višinah že veliko prej, kot so domnevali doslej.
Znanstveniki so iz več kot 5.000 let starega kosa brezove smole, ki se jo je očitno uporabljajo kot neke vrste žvečilko, uspeli pridobiti DNK in ga tudi prebrati. Žvečila naj bi modrooka temnolasa ženska, ki je pred tem jedla raco in lešnike.
Neveljaven email naslov
