Nova naprava bo po navedbah odseka pomagala odstreti še eno tančico pri prepoznavanju onesnaževal v našem okolju. Prispevala bo tudi k spremljanju izpostavljenosti človeka in iskanju škodljivih spojin v hrani in prehranskih dodatkih. Še zlasti pa bo izboljšal razumevanje potencialnih škodljivih učinkov nevarnih kemikalij, ki nas obkrožajo v vsakodnevnem življenju.

S slavnostno otvoritvijo nove infrastrukture so želeli po besedah vodja Odseka za znanosti o okolju IJS-ja Milene Horvat opozoriti na pomen ustrezne raziskovalne infrastrukture za uspešno delo raziskovalcev. "Brez ustrezne opreme ne moreš biti več kompetitiven, ne moreš stopati v evropske ali domače projekte, saj je ključna za raziskovalno delo," je poudarila vodja odseka, ki danes vključuje že več kot 40 raziskovalcev in 20 doktorskih študentov.

Sredstva za masni spektrometer Orbitrap v višini 690.000 evrov so zbrali iz programskih sredstev odseka, sredstev infrastrukturnega Centra za masno spektrometrijo in paketa Agencije z raziskovalno dejavnost za opremo. K strošku za nakup instrumenta je treba prišteti še slabih 100.000 evrov za pripravo laboratorijev, v katerih se danes ta instrument nahaja. Večji del skupnega zneska so po besedah vodje Odseka za znanosti o okolju Horvatove prihranili sami. "To je zelo težko, zato je ključno, da bi v prihodnje ustvarili sistem, ki bi raziskovalcem omogočil lažji dostop do tovrstne opreme," je poudarila.

Zamenjali bodo 15 let star spektrometer

V laboratorijih Odseka za znanosti o okolju imajo več masnih spektrometrov, ki jih uporabljajo pri organski, anorganski in izotopski analizi. Novi Orbitrap, ki je sklopljen z visoko zmogljivim tekočinskim kromatografom, ima bistveno višjo ločljivost od 15 let starega visokoločljivostnega masnega spektrometra. To pomeni, da lahko določi molekulsko maso na štiri decimalna mesta natančno, s točnostjo boljšo od enega delca na milijon (ppm). Poleg tega lahko molekulski ion tudi razcepi in analizira njegove posamezne dele in s tem omogoči določitev strukture molekul.

Dela z novo napravo se veseli tudi raziskovalka Tina Kosjek, za katero delo z novim inštrumentom pomeni enega izmed največjih izzivov v profesionalnem življenju. "Ne le, da so pričakovanja kolegov z odseka, IJS-ja in partnerjev številnih raziskovalnih projektov doma in v tujini izjemno visoka, čakajo nas tudi zelo raznolike naloge na številnih področjih, med njimi so v prvi vrsti okolje in zdravje ter hrana, pa tudi razvoj v diagnostiki, razvoj zdravil, klinične raziskave, nekoč morda celo proteomika ..."

Iskali bodo onesnaževala

Sorodna novica Novi direktor IJS-ja Zalar: Imamo odlične kadre, a nekoliko manj odlično opremo

Iz ene analize, ki traja približno 10 minut, bodo lahko z novo napravo pridobili podatke o več tisoč različnih molekulah hkrati. Na ta način bodo lahko s kompleksno analizo zaznali ogromno število različnih onesnaževal, ki lahko ogrožajo zdravje živih bitij, izsledke pa bodo povezovali z genskimi analizami.

Nova oprema bo tako med drugim omogočila bolj učinkovite raziskave škodljivih spojin, ki smo jim preko zraka, vode in hrane izpostavljeni. Za nekatere med njimi raziskovalci vedo, da so škodljive, saj povzročajo na primer hormonske motnje, avtoimunske bolezni, kot so revmatoidni artritis, bolezni ščitnice, diabetes tipa 1, astmo in alergije, ali pa vplivajo na razvoj rakavih obolenj. Primer zdravju škodljive spojine je akrilamid, ki nastaja pri toplotni obdelavi živil z visoko vsebnostjo ogljikovih hidratov ter povzroči poškodbe na DNK-ju, kar lahko vodi do razvoja rakavih obolenj. Z novim spektrometrom bodo lahko na še bolj natančno detektirali akrilamid ter tako prispevali k vse večjemu zavedanju te zdravju škodljive snovi.

Z novim masnim spektrometrom bodo lahko raziskovali tudi občutljivost na protirakavo zdravilo bleomicin. Uporaben pa bo tudi pri metodi bioremediacije – učinkovite, enostavne in ekonomične metode čiščenja okolja, ki izkorišča mikroorganizme za razgradnjo onesnaževal na kontaminiranem območju, so še zapisali na IJS-ju.