To noč ob 3.51.10 po našem času bi se v evropskemu izstrelitvenemu središču Kourou v Francoski Gvajani morala prižgala raketa Vega (ArianeSpace). V njenem tovornem prostoru se skriva 53 majhnih satelitov, med njimi dva slovenska: Trisat in NEMO-HD.

A ne bo se, sporočajo iz podjetja. Tajfun Maysak ogroža delovanje sledilne postaje v Južni Koreji, ki je nujno potrebna za nadzorovanje poteka misije.

Ni še znano, kdaj bodo poskusili znova. Izstrelitveno okno je sicer odprto do 4. septembra, toda počakati bo treba, da neurje mine in da se odpravijo morebitne poškodbe na telemetrijski postaji v Južni Koreji. Takrat bodo določili nov datum izstrelitve.

Če se bo zadeva zavlekla prek 12. septembra, bo treba raketo spet povleči z izstrelitvene ploščadi, tovor sneti in ga servisirati.

Dolga izstrelitvena saga

ArianeSpace in slovenska satelita na Vega res nimajo sreče. Satelita bi morala v vesolje že lani, pa je raketa Vega eksplodirala, čemur so sledile dolgotrajne ponovne priprave, ki so bile prekinjene zaradi epidemije, več poskusov to poletje pa so preprečile neugodne vremenske razmere. Nazadnje so izstrelitev Vege načrtovali za ponedeljek, 17. avgusta, a je evropsko izstrelitveno podjetje ArianeSpace datum prestavilo na 1. september.

Kaj je NEMO-HD

Mikrosatelit NEMO-HD je razvil center Vesolje-SI v sodelovanju z Inštitutom za vesoljske vede Univerze v Torontu, kjer so satelit tudi izdelali, sporočajo z Vesolje-SI. Ima maso 65 kilogramov, deloval bo predvidoma pet let. Namenjen je opazovanju površja Zemlje, za to ima dva instrumenta: širokokotno in ozkokotno kamero, ki bo lahko oddajala video v živo z ločljivostjo 1920-krat 1080 pik.

Ločljivost ozkokotne kamere v osnovni svetlobi bo dobra dva metra. Če se bo torej kdo v Sloveniji med preletom ulegel na tla, bo najbrž posnet. Ločljivost pri širšem delu spektra elektromagnetnega valovanja bo znašala dobrih pet metrov.

Širokokotna kamera bo sicer imela ločljivost 40 metrov.

Zemljo bo NEMO-HD obkrožil enkrat na uro in pol. Ves čas bo opazoval tla. Ko bo v dosegu slovenske bazne postaje, bo zbrane podatke poslal domov; takrat bo tudi mogoče video gledati v živo, napovedujejo na Vesolje-SI.

Namen satelita je tehnološka demonstracija kombinacije interaktivnega opazovanja z obema kamerama. Poglavitni cilj za center pa je test same bazne postaje, ki jo želijo tudi tržiti širše po svetu. Nato bodo razvijali programsko opremo za obdelavo zbranih podatkov.

Prve tri mesece po izstrelitvi bodo namenili zagonu satelita in umerjanju senzorjev, nato pa tehnološkim demonstracijam in operativnim nalogam za daljinsko opazovanje Zemlje, ki bodo v praksi pokazale, kaj so pravzaprav dosegli.

"Poleg tega bo satelit lahko opravljal vse klasične naloge daljinskega opazovanja mest, porečij, kmetijskih in gozdnih površin, invazivnih rastlinskih vrst v urbanem in naravnem okolju ter še marsikaj koristnega. Satelit bodo povezali z zemeljsko postajo in procesno verigo za obdelavo satelitskih podatkov ter na ta način sestavili celosten, zelo napreden in učinkovit sistem za opazovanje Zemlje," je sporočil Rodič.

Kaj je Trisat

Trisat je nanosatelit, ki so ga v celoti razvili in izdelali na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru in v podjetju Skylabs. Velik je 10 x 10 x 30 centimetrov in tehta 3,8 kilograma. Za to, da ima Trisat vse, kar imajo večji, 60- ali 70-kilogramski, sateliti, primerljivi po funkciji, so morali zelo pomanjšati vse njegove sestavne dele in jih prilagoditi skrajnim razmeram v vesolju. Za okrepljeno vezje so poskrbeli v Skylabsu, kjer pravijo, da je Trisat prvi nanosatelit na svetu s celovitimi tehnikami za zagotavljanje strpnosti do napak in njihovo blaženje, kot jih je pričakovati pri naprednih sistemih visokega cenovnega razreda.

V satelitu so napajalni modul, široko- in ozkopasovna komunikacija, računalnik, navigacijski sistem in primarni instrument. Z zunanje strani so vidni samo širokopasovni anteni in sprejemnik za navigacijo, zvezdogled, ki nenehno zre v isto ozvezdje, kar omogoča prepoznavo položaja v orbiti.

Kamera, s katero zaznava Zemljo, deluje v kratkovalovnem infrardečem spektru, nevidnem človeškemu očesu. Na Zemlji takšne kamere uporabljamo za nočni vid ali nadzor kakovosti hrane. S satelitom Trisat bodo po drugi strani lahko iskali oljne madeže in plastiko na morjih, spremljali zdravje rastlin in ognjeniški prah.

Skylabs računa na prodajo platforme Trisat. Razvija že tudi naslednika, Trisat-R, ki bo šel v srednjo tirnico Zemlje na višini 6000 kilometrov.