Načrt je pod okriljem ministrstva za digitalno preobrazbo pripravila medresorska delovna skupina. Predstavlja pot in način, kako bo Slovenija na področjih digitalnih kompetenc, digitalne infrastrukture, digitalne preobrazbe gospodarstva in digitalnih javnih storitev prispevala k skupnim evropskim ciljem Digitalnega desetletja 2030, so v sporočilu za javnost pojasnili na ministrstvu za digitalno preobrazbo.

"V načrtu so zajeti različni ukrepi, za katera so finančna sredstva že zagotovljena iz nacionalnih ali evropskih virov, ter načrti ukrepov, ki zgolj nakazujejo pot, kako bi določen cilj politike programa za digitalno desetletje lahko dosegli," so zapisali.

Kot je navedeno v objavljenem načrtu, kljub doseženim napredkom obstajajo številni izzivi, ki vplivajo na celovitost digitalne preobrazbe Slovenije.

"Osnovne digitalne kompetence med prebivalci Slovenije so nekoliko manj razširjene kot v povprečju v EU-ju, stopnja teh spretnosti med starejšimi in nizko izobraženimi delavci ostaja nizka. Število podjetij, ki je imelo težave pri pridobivanju strokovnjakov in strokovnjakinj za informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT), je večje od povprečja EU-ja, podpovprečen je tudi delež žensk v panogi IKT-ja, kar lahko omejuje razvoj in inovacije v sektorju," je zapisano v načrtu.

90 ukrepov na štirih področjih

Načrt za digitalno desetletje prinaša več kot 90 ukrepov na štirih temeljnih področjih. To so digitalne kompetence, infrastruktura, digitalna preobrazba gospodarstva in digitalne javne storitve.

Ukrepi s področja digitalnih kompetenc predvidevajo zagotavljanje razpoložljivosti in dostopnosti računalniške opreme, podpirajo pridobivanje osnovnih in naprednih digitalnih kompetenc znotraj formalnega in neformalnega izobraževanja ter ciljno naslavljajo družbene skupine, ki so v manj ugodnem položaju. Na področju strokovnjakov IKT-ja posebno pozornost posvečajo ženskam, ki jim je namenjen ukrep o prekvalifikaciji v poklice s področja IKT-ja.

Na področju infrastrukture bodo z ukrepi pripomogli h krepitvi pokritosti uporabnikov z gigabitnim omrežjem in pokritosti naseljenih območij z visoko zmogljivim omrežjem, saj med drugim predvidevajo nadaljevanje sofinanciranja gradnje širokopasovnih omrežij na področju belih lis, gradnje odprtih baznih postaj in zagotavljanje radijskega spektra za uvajanje najnovejših tehnologij.

Izzive na področju digitalne preobrazbe gospodarstva naslavljajo z ukrepi za spodbujanje uvajanja novih tehnologij v podjetja in krepitev podpornega okolja za umetno inteligenco ter z javnimi razpisi za digitalno preobrazbo gospodarstva, ki prispevajo k digitalni preobrazbi velikih poslovnih sistemov in spodbujajo inovacijski potencial malih in srednje velikih podjetij. Za digitalizacijo teh pripravljajo tudi subvencije manjših vrednosti in spodbude v obliki ugodnih posojil, ki bo namenjen povečanju naložb v digitalno preobrazbo poslovanja.

Kot je navedeno v načrtu, je pomanjkanje strokovnjakov za digitalno preobrazbo izziv, ki ga bo treba nasloviti v sodelovanju z vsemi relevantnimi deležniki.

Ukrepi na področju digitalnih javnih storitev širijo nabor storitev za državljane in podjetja, ki so zagotovljena na spletu, in omogočajo, da bodo državljani lahko komunicirali z javno upravo po spletu, kadar je to ustrezno. Pri tem posebej poudarjajo pripravo na uvedbo denarnice za digitalno identiteto slovenskih državljanov ter ukrepe za storitve na področju zdravstva.
Ob zakonu za digitalizacijo zdravstva, ki je trenutno v obravnavi v DZ-ju, so v načrtu opisane osrednje storitve, kot so centralni elektronski zdravstveni zapis, nadgradnja portala in aplikacija za zdravje na enem mestu, dostop do podatkov iz zdravstvenega zavarovanja, ki omogočajo digitalno izmenjavo podatkov in s tem pripomorejo k hitrejšemu izvajanju zdravstvenih storitev.

V načrtu poseben poudarek dajejo tudi sodelovanju v mednarodnih projektih.
Nacionalne strateške časovne načrte pripravljajo vse države članice EU-ja z namenom uresničevanja programa politike Pot v digitalno desetletje.