Raziskovalci so se pri razvijanju pristopa navdihovali pri inflamosomih, ki so sestavni del prirojenega imunskega sistema. Inflamosomi so proteinski stroji, ki celice človeškega telesa uporabljajo kot orodje v boju proti škodljivim mikroorganizmom. V okuženih celicah inflamosomi zaznajo prisotnost mikroorganizma, nato pa sprožijo posebno obliko celične smrti, pri kateri z izločanjem vnetnih molekul citokinov in izlitjem vsebine celice sprožijo vnetje, ki na mesto okužbe privlači imunske celice, so navedli v sporočilu za javnost.

V tumorske celice miši z melanomom so raziskovalci vnesli zapis za protein gasdermin D, ki naluknja celično membrano in sproži celično smrt in vnetje. Obenem pa so v rakave celice vnesli zapis za citokine, ki v kombinaciji z izlito celično vsebino odmrlih celic delujejo kot alarm za imunske celice. Te vstopijo v tumor in se spopadejo z rakavimi celicami. S pristopom, ki spodbuja protitumorsko delovanje imunskih celic, so raziskovalci ozdravili štirideset odstotkov miši z melanomom, ki velja za izredno agresivno obliko raka, so sporočili z inštituta.

Raziskovalci so obenem ugotovili, da določeni tipi citokina, kot je interlevkin 12, okrepijo protitumorsko delovanje imunskih celic, medtem ko ga drugi, kot je interferon gama, zavirajo.

Za uspešno zdravljenje je torej potrebna posebna previdnost pri izbiri citokina. Proteine so v tumorske celice vnesli s pomočjo elektroporacije, ki je priročna predvsem za lažje dostopne tumorje, kot so različne vrste kožnega raka ali raka dojk. V prihodnosti pa raziskovalci nameravajo raziskati drugačne načine dostave proteinov, ki bi lahko omogočili tudi zdravljenje manj dostopnih tumorjev, so navedli na inštitutu.