Ob desetletju prvega kloniranja sesalca je embriolog Ian Wilmut dejal, da gre za dolgotrajen projekt in da smo do popolnega razvoja te tehnologije oddaljeni še vsaj pol stoletja. Dodal je, da je Dolly sprožila veliko sanj, groze pa tudi etičnih polemik, ki se še niso polegle.

Zaradi Dolly se je okrepilo vlaganje v raziskave o kloniranju, saj si strokovnjaki obetajo koristi od kloniranja pri zdravljenju nekaterih bolezni, kot so rak, Alzheimerjeva bolezen ali srčne okvare. Obnovitvene presaditve celic ali organov, ki bi jih proizvedli s kloniranjem, namreč matični organizem ne bi zavračal, vprašljive pa niso niti za njegov imunski sistem.

Po začetniškem delu Wilmuta so znanstveniki v preteklemu desetletju začeli klonirati tudi druge živali, med njimi konje, bike, prašiče, miši in podgane.

Iznakaženja in prezgodnje smrti zarodkov so še vedno sporni.