Po podatkih ZN-a ženske običajno dobijo manjše raziskovalne štipendije kot njihovi moški kolegi, in čeprav predstavljajo tretjino vseh raziskovalcev, je med člani nacionalnih akademij znanosti le 12 odstotkov žensk.

V Sloveniji je sicer leta 2022 prebivalo več kot 6000 doktoric znanosti, kažejo podatki Statističnega urada RS. Delež žensk med novimi doktoricami in doktorji znanosti se je v zadnjih 40 letih povečal za 35 odstotnih točk. Letno tudi doktorira približno enako število žensk kot moških, plače doktoric znanosti pa so v povprečju za 12 odstotkov nižje od plač moških z isto izobrazbo. Podatki za leto 2021 so pokazali, da je med raziskovalci delovala tretjina žensk, kar Slovenijo uvršča v povprečje med državami EU-ja.

Se bodo s strategijo razmere spremenile?

Čeprav podatki kažejo, da smo dosegli napredek pri vključevanju žensk v znanost, nas čaka še veliko dela, pa poudarjajo na ministrstvu za šolstvo, znanost in inovacije. Minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič je kot pomemben dokument v sporočilu za javnost omenil Slovensko znanstvenoraziskovalno in inovacijsko strategijo 2030, ki poudarja ključen pomen integracije načela enakosti spolov v raziskovalno in inovacijsko dejavnost.

Generalna skupščina Združenih narodov (ZN) je 11. februar razglasila za mednarodni dan žensk in deklet v znanosti. Kot je zapisano na spletni strani organizacije, področja znanosti, tehnologije, inženirstva in matematike (STEM) na splošno veljajo za ključna za nacionalna gospodarstva, vseeno pa večina držav, ne glede na stopnjo razvoja, doslej ni dosegla enakosti spolov na področju STEM-a.

Letošnji mednarodni dan žensk in deklet v znanosti spremljajo številni dogodki tako po svetu kot tudi v Sloveniji. Predsednica republike Nataša Pirc Musar je v nagovoru Združenim narodom ob letošnjem zaznamovanju tega mednarodnega dneva med drugim opozorila, da imamo kot družba manj možnosti, če dekleta zaradi stereotipov odvračamo od poklicev, ki jih želijo opravljati, zato "moramo vsakogar spodbujati, naj dela tisto, kar ima rad, kjer najde veselje, in naj živi svoje sanje". Poudarila je tudi, da sta bili enakost spolov in opolnomočenje žensk vedno prednostni nalogi slovenske zunanje politike. "Toda napredek je počasen in tudi Združeni narodi žal ne dajejo zgleda."

Na sedežu ZN-a v New Yorku je že v četrtek in petek potekala deveta skupščina ob mednarodnem dnevu žensk in deklet v znanosti, na kateri je sodelovala tudi Slovenija. Pod vodstvom znanstvenice Polone Šafarič Tepeš se je odvil dogodek, osredotočen na biotehnologijo in zdravstvo, pri organizaciji pa so pomagala društva ASEF, VTIS in OnaVe. Namen dogodka je bil poudariti pomembne prispevke žensk v znanosti in podjetništvu ter izzive, s katerimi se pri tem srečujejo.

V Sloveniji bo med drugim Univerza v Ljubljani (UL) v ponedeljek na Kongresnem trgu odprla razstavo Dekleta v STEM-u, s katero želijo spodbuditi ozaveščanje in odpiranje naravoslovno-tehniških programov STEM-a za dekleta, ki se odločajo za svojo študijsko pot. Razstavo, ki je del akcijskega načrta promocije enakosti spolov, so pripravili študentke in študenti Naravoslovnotehniške fakultete UL. Na Kemijskem inštitutu pa v ponedeljek pripravljajo okroglo mizo z naslovom Ženske v znanosti in za znanost.