Tomaž Prosen s fakultete za matematiko in fiziko, eden vodilnih strokovnjakov na področju teoretične in matematične fizike, je v svojem nagovoru ob začetku Tedna univerze poudaril ključno vlogo znanstvenega raziskovanja pri razvoju človeške civilizacije in dvigu kakovosti življenja.

Opozoril je tudi na izzive, kot so trajnostni razvoj, omejen napredek v bazični znanosti ter skrivnosti temne snovi in energije, ki še čakajo na preboje. Po njegovih besedah je kljub tehnološkim dosežkom, kot so kvantni računalniki, znanstvena skupnost še vedno pred pomembnimi vprašanji, ki zahtevajo nove znanstvene paradigme.

Rektor univerze Gregor Majdič je dejal, da je zato še kako pomembno, da v akademskem okolju raziskovalci dejavno delujejo na različnih področjih znanosti. Današnji prejemniki priznanj pa po njegovih besedah s trdim delom in zavzetostjo bogatijo celotno družbo.

Priznanje za najodličnejše raziskovalne dosežke je danes prejelo 10 raziskovalnih del.

Raziskovalci z biotehniške fakultete so v sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za biologijo in Kmetijskim inštitutom opisali strategijo za razvoj genetsko spremenjenih rastlin krompirja, ki se učinkovito ščitijo pred rastlinskimi škodljivci, kar odpira pot do okolja prijaznim bioinsekticidom.

Raziskovalni prispevek Miroslava Verbiča z ekonomske fakultete pomembno prispeva k razumevanju vpliva finančnih trgov in ekonomskih politik na blaginjo in ponuja dragocene napotke za oblikovalce politik, ki se spopadajo s kompleksnostjo globalnega okolja in ponujajo praktične rešitve za spodbujanje stabilnosti in rasti.

Danica Fink Hafner s fakultete za družbene vede je v svoji knjigi analizirala povezavo med stabilnostjo strankarskega sistema in demokracijo. Na primeru Slovenije in tudi na podlagi primerjalnega raziskovanja ugotavlja, da je demokratično nazadovanje posledica prepleta političnih, družbenih in ekonomskih dejavnikov.

Raziskovalci s fakultete za elektrotehniko so razvili napredne globoke modele za regresijo možganske starosti kot splošnega diagnostičnega merila nevrodegenerativnih bolezni.

Tomaž Prosen s fakultete za matematiko in fiziko je z raziskovalci Googlovega Quantum AI laboratorija kot vodilni avtor preučeval dinamiko magnetizacije v Heisenbergovi spinski verigi pri neskončni temperaturi. Raziskava ponuja boljše razumevanje univerzalnega vedenja v kvantnih sistemih in pomaga pri razvoju novih teorij.

Skupina, ki so jo sestavljali raziskovalci s fakultete za matematiko in fiziko, Instituta Jožef Stefan in sodelavci instituta Max Planck, pa je v svojem delu kot prva predstavila tvorbo prepletenih fotonov v tekočih kristalih ter s tem nasploh prvo demonstracijo tega procesa v organski snovi.

Raziskovalci s fakultete za strojništvo so razvili nov koncept regeneratorja za regeneracijo toplote med trdnino in tekočino pri visokih frekvencah. Fakulteta za šport pa je vodila razvoj mednarodne mreže in večjezično spletno platformo FitBack, ki omogoča spremljanje telesne zmogljivosti šolajočih se otrok.

Simon Hajdini s filozofske fakultete je v svoji monografiji pokazal, kako lahko pogosto zapostavljen čut – voh – osvetli ključna filozofska, psihoanalitična in politična vprašanja sodobnega sveta.

Raziskovalci z zdravstvene fakultete pa so raziskovali ključno vlogo zunajceličnih veziklov in sintetičnih nanodelcev pri prenosu snovi in informacij med celicami. Razumevanje teh membranskih nanostruktur omogoča napredne rešitve v medicini, kmetijstvu in na drugih področjih.