Roska, ki dela v Baslu v Švici, je razvil gensko terapijo, ki reprogramira celice v očesu, da lahko izvajajo funkcije, ki jih sicer opravljajo receptorji, občutljivi na svetlobo, ki so sicer potrebni za ustvarjanje slike, so v fundaciji Körber zapisali ob objavi nagrade. Dodali so, da obstaja upanje, da bi ta postopek pri slepih znova aktiviral mrežnico, na kateri nastane slika, kot jo vidimo.

Madžarski nevrobiolog, eden vodilnih svetovnih izvedencev na področju vida in mrežnice, je pojasnil, da je proces v fazi, ko se ustvarja stopnja vida, ki je podobna, kot bi gledali televizijo v črno-beli barvi. Klinični testi pri slepih prostovoljcih že potekajo. Roska s svojo raziskovalno skupino preiskuje, kako različne celice v vidnem sistemu pridobivajo vizualne informacije iz okolja. Na podlagi molekularnih mehanizmov so razvili nove genske terapije za povrnitev vida. Kot poroča Hungary Today, je znanstvenik opravil pionirsko delo pri prepoznavanju okoli 100 različnih tipov celic v mrežnici in njihovem zapletenem sodelovanju pri ustvarjanju slike.

"Roskovo raziskovanje je prebudilo upanje, da bi lahko nove metode zdravljenja slepim povrnile vid," je po poročanju Deutsche Welle na ponedeljkovi slavnostni podelitvi nagrade dejal župan Hamburga Peter Tschentscher.

Körberjevo nagrado, ki jo podeljujejo znanstvenikom, ki s svojimi pristopi prebijajo mejnike, so prvič podelili leta 1985. V zadnjih 10 letih je šest prejemnikov Körberjeve nagrade pozneje prejelo tudi Nobelovo nagrado. Lani je nagrado prejel Bernhard Schölkopf, nemški znanstvenik na področju umetne inteligence.

Roska, sin računalniškega znanstvenika in pianistke, je prejemnik številnih nagrad, med drugim je lani prejel madžarski red svetega Štefana, najvišje državno odlikovanje mu je podelil predsednik Janos Ader.