Vrnitev prve stopnje vesoljskega plovila Starship je bila videti osupljivo, vendar je to le en košček v velikem mozaiku, ki ga bo podjetje moralo sestaviti, če želi priti do Lune in nato celo do Marsa. Pot do tam je še dolga, opozarja Dular: "To se ne bo zgodilo v letu ali dveh. Časovnica, ki jo podjetje deli z javnostjo, je značilno ameriško optimistična. Zelo veliko stvari je še nejasnih. Morajo pa vzdrževati navdušenje javnosti." Medtem direktor podjetja SpaceX Elon Musk govori, da bi lahko v dveh letih na Mars poslali prvo sondo, dve leti zatem, torej leta 2028, pa že prvo človeško posadko.

Vseeno je vrnitev 70 metrov visoke nosilne rakete na njeno izhodišče nekaj, kar si je težko predstavljati, celo ko to vidiš s svojimi očmi. "Raketa je največja, kar so jih kdaj naredili na Zemlji. Težko si je predstavljati, kako velika je. Ta stopnja je na televiziji videti majhna, ampak predstavljajte si ljubljanski nebotičnik, ki prosto pada proti tlom in na višini enega kilometra ali dveh vklopi motorje in nato mehko pristane na mehanskih rokah."

Matevž Dular se strinja, da SpaceX napreduje zelo hitro, a po začetnem obdobju odmevnih uspehov napoveduje, da bodo nadaljnji koraki težji in najbrž tudi manj zanimivi za javnost.

SpaceX se lahko igračka

Marsikomu se zdi zelo zanimivo, da ima pri raziskovanju vesolja zdaj vodilno vlogo zasebno podjetje in ne več ameriška državna agencija NASA. Pri tem pa Matevž Dular opozori: "SpaceX v zelo veliki meri financirajo iz proračuna in iz Nase. To ni nekaj povsem ločenega, čeprav vzbujajo vtis, da jih Nasa in država pri razvoju zavirata." Pri tem je odločilno, da se SpaceX loteva razvoja drugače, kot je bila navada v preteklosti.

SpaceX se uči s poizkusi in pri tem je, vsaj v tej fazi, zelo potraten. "Na voljo ima proračun, s katerim se lahko igra, izstreljuje rakete, ki v resnici ne delujejo. Oni pričakujejo, da ne bo vse delovalo, in s tem se tudi veliko naučijo. Če primerjamo z Naso, ta si tega ne more privoščiti, ker ima letno omejen proračun in je zato bolj previdna. Na primer, na prvem poletu plovila Space Shuttle (leta 1981, op. M. H.) sta bila na krovu dva astronavta. Verjetno ni junaka, ki bi šel na šesti polet Starshipa in pri tem povsem zaupal tehnologiji, da bo preživel." Vseeno je napredek tako hitrejši, spreminja pa se tudi videz rakete.

Matevž Dular tu opozori še na dejstvo, da SpaceX deluje na področju, kjer si to lahko privošči. "Če bi inženir rekel, da bo zgradil most, in povedal, da se bo ta v prvem poskusu zrušil, drugi bo malo boljši, šele po desetem pa bomo spustili ljudi, takemu podjetju ne bi nihče zaupal." Za SpaceX je značilno še to, da so vsa sporočila navdušujoča, zato mu sledi tudi javnost.

Trinajsti človek na Luni bo verjetno Kitajec

V pogovoru smo se dotaknili tudi nove vesoljske tekme, ki se poraja v zadnjih letih. Poizkuse izvaja Rusija, tudi evropska vesoljska agencija ne stoji križem rok, zelo lep napredek pa kažejo Kitajci, ki bi lahko celo naslednji pristali na Luni s človeško posadko. "Mislim, da v prihodnjih petih letih ne bomo videli pristanka Američanov na Luni. Predvsem zato, ker so si zadali res zahtevno nalogo. Oni želijo tam ostati, vzpostaviti bazo. Kitajska ima precej bolj preprosto zamisel, ki je podobna Apollu, in s to jih utegnejo prehiteti. Tudi ameriški kolegi se ob tem bolj grenko nasmihajo." Zato bi Matevž Dular prej stavil na Kitajce, pa čeprav, kot pravi, ko se tekma začne, je res težko napovedovati, kako se bo končala.

Več v tokratni epizodi oddaje Ob osmih.