Kot poroča BBC in več drugih tujih medijev, napad že vpliva na delovanje več priljubljenih, množičnih spletnih storitev. Strokovnjaki upajo, da se napad ne bo dotaknil še spletnih sistemov bank in elektronske pošte. Z dogajanjem se že ukvarja več državnih spletnih preiskovalnih organov.
Osrednja tarča napada je leta 1998 ustanovljena neprofitna organizacija Spamhaus, ki se ukvarja z bojem proti e-slami (spemu). Pod nadzorom ima okoli 80 DNS-strežnikov po vsem svetu, s katerimi pomaga ponudnikom storitev e-pošte (pa tudi drugim) filtrirati spletni promet in iz njega izločati e-slamo in druge neželene vsebine.
DNS-strežniki so hrbtenica medmrežja. Računalniki, povezani v medmrežje, se identificirajo s pomočjo številk - vsak računalnik ima eno. Vloga DNS-strežnikov je, da naslov, ki ga uporabnik vtipka v brskalnik (denimo www.rtvslo.si), poveže s pravo IP-številko. DNS-strežniki so torej nekakšen računalniški telefonski imenik.

Kar Spamhaus počne, je, da iz svojega "telefonskega imenika" izbriše neželene naslove. Naslove tistih, ki se po njihovem mnenju ukvarjajo z e-slamo in drugimi spletnimi zlorabami.

Na prste so stopili Cyberbunkerju
Počilo je, ko je Spamhaus na svojo črno listo dodal Cynberbunker. V tem podjetju sicer kategorično zanikajo sodelovanje v napadu, so pa znani kot Spamhausovi srditi nasprotniki.
Kot je v spletnem sporočilu dejal govornik podjetja ter predstavnik pobude StopHaus, Sven Olaf Kamphuis, je Spamhaus presegel svojo vlogo branika pred e-slamo in svoj položaj "zlorablja" za to, da po lastni presoji in po "mili volji" odloča, kaj na svetovnem spletu lahko obstaja in kaj ne.

Cyberbunker (njihova spletna stran je trenutno nedostopna) je podjetje, ki ponuja spletno gostovanje podatkov in spletnih stranih na lastni skupini strežnikov in je znano po tem, da vanje sprejme vse. No, skoraj vse: po lastnih trditvah zavračajo le otroško pornografijo in kar koli povezanega s terorizmom.

So stopili na prste tudi kriminalcem?
Spamhaus je za teden dni trajajoči kibernetski napad obsodil Cyberbunker in njegove domnevne povezave z vzhodnoevropskimi in ruskimi kriminalnimi skupinami.

Spamhausovi DNS-strežniki so tarča t. i. DDoS-napada (Distributed Denial of Service, zavrnitev storitve). To pomeni, da veliko računalnikov tarčo (navadno spletni strežnik) brez prestanka bombardira z naključnimi svežnji podatkov. Tarča mora sprocesirati vse prihajajoče podatke in ne loči med uporabnimi in nesmiselnimi. Če je napad dovolj intenziven, prihajajočega prometa tarčni strežnik ne more več učinkovito obdelati in zato postane ali počasno odziven ali pa se povsem zamaši - sesuje.

DDoS-napad sicer ni nič zapletenega. Zelo primitivna (ter bržkone neučinkovita) različica bi bila, če bi skupina prijateljev v svoje brskalnike vtipkala isti spletni naslov ter nekaj časa divje pritiskala tipko F5 (osveži). Pri največjih svetovnih napadih, kot je pričujoči, seveda nihče ne sedi za zaslonom in pritiska F5, temveč imajo napadalci pod nadzorom tisoče tujih, z zlonamerno kodo okuženih računalnikov, ki ob nevednosti pravih lastnikov na ukaz sprožijo plaz podatkov na želeno tarčo. S pomočjo programja.

DDoS-napadi so postali znani predvsem v zadnjih letih, ko je družbena skupina Anonymous tako napadala spletne strani številnih skorumpiranih vlad po vsem svetu, pa tudi mednarodni družb, kot so Sony, Mastercard itd.

Do zdaj še nevidena moč napada
Pod njihovimi napadi so se sesuvali številni sistemi vplivnih podjetij in organizacij, tokratni napad pa bo Spamhaus - kot kaže - vzdržal. Kljub še nevideni moči. Dozdajšnji napadi so namreč po različnih poročilih dosegali moč (pretok podatkov) do 50 gigabitov na sekundo, v skrajnih primerih do 100 gb/s.

Poročila o upočasnjenem delovanju spleta
Kot so sporočili iz Spamhausa, tokraten napad dosega "sunke" do 300 gigabitov na sekundo. O težavah z upočasnjenim medmrežjem poročajo z londonskega spletnega vozlišča in številnih spletnih omrežij, kot sta Netflix in Cloudfare. Velika večina svetovnih spletnih mest bi pod takšnim pritiskom že zdavnaj pokleknila, Spamhaus pa bo nevihto prevedril s pomočjo spletnih velikanov, kot je Google.

Stophaus: Spamhaus izsiljuje
V Stophausu (ki tudi zavrača namige o sodelovanju v napadu) trdijo, da sploh ne gre za boj za e-slamo. Spamhaus, trdijo njegovi nasprotnik, se za blokiranjem "škodljivih" spletnih mest le skriva in je sopomenka za "izsiljevanje, zlorabe in pritiske" na številna spletna podjetja po vsem svetu. Trdijo, da Spamhaus izsiljuje povsem zakonite subjekte v zameno za to, da jih ne uvrsti na njihovo črno listo ter omejuje načelo svobode svetovnega spleta.