Kratica 5G označuje peto generacijo javnega mobilnega omrežja, ki ga uporabljamo za povezovanje svojih telefonov. Je logična evolucija mobilnega omrežja, ki smo ji priče zadnjih trideset let. "Sprememb je res zelo malo. Kot inženir jih lahko naštejem na prste ene roke," pravi Boštjan Batagelj.

“Nova generacija je tista, pri kateri je zmogljivost omrežja 10-krat večja, kot je bila v prejšnji generaciji. To je neko osnovno merilo. Pa vendar ta bitna hitrost danes ni več tako pomembna, saj prihajajo v ospredje druge, precej pomembnejše stvari, kot so zakasnitev, varnost omrežja in zanesljivost omrežja,” pojasnjuje Batagelj.

Ko govorimo o tem, kdaj bo omrežje 5G vzpostavljeno, nikakor ne obstaja samo ena točka, ko bomo lahko rekli, da 5G obstaja. V omrežju se namreč nenehno dogajajo nadgradnje, stvari pa potekajo veliko bolj zvezno, kot si uporabniki to običajno predstavljajo. Treba je tudi poudariti, da vse tehnologije 5G nikakor niso enake. 5G, ki deluje na nižjih frekvencah in ga postavljajo operaterji po Sloveniji ter drugod po svetu, je samo malo boljša različica četrte generacije javnega mobilnega omrežja.

Obstaja pa tudi nadgrajena različica in takrat govorimo o tem neobičajnem 5G z milimetrskimi valovi. Takšna nadgradnja omogoča neverjetne hitrosti, a tovrstni valovi imajo tudi slabosti. Zaradi slabljenja v ozračju se ne morejo razširiti tako daleč, onemogočeno pa je tudi njihovo prehajanje skozi zid.

Fizika je enaka za vse

Odprta vprašanja ostajajo tudi pri tem, ali je z vidika varnosti pomembno, iz katere države prihaja podjetje, ki postavlja infrastrukturo za prihodnja mobilna omrežja. Batagelj je odločen, da kot raziskovalec med posameznimi državami ne vidi razlike. Elektromagnetno valovanje je fizikalni pojav in se ne razlikuje med tehnologijami, podjetji ali državami izvorne infrastrukture. Antena bo sevala z enakimi zakonitostmi, ne glede na to, ali jo je izdelal Huawei, Nokia ali Erikson. Fizika je v ozadju enaka za vse.

V Odbita do bita na vprašanje o pomislekih o zdravstvenih vplivih elektromagnetnega valovanja, ki vzbujajo veliko nezaupljivost do tehnologije 5G, doktor s Fakultete za elektrotehniko pojasni: "Omrežje 5G ne bo na zdravje vplivalo prav nič drugače kot dozdajšnja omrežja. Upam si celo trditi, da bo vpliva na zdravje manj, ker so oddajniki učinkovitejši. Delujejo namreč na principu tehnologije sledenja uporabnika s snopom, kar pomeni, da še bolj izrazito kot pri prejšnjih generacijah sevajo samo tam, kjer je uporabnik. Še več; ko noben uporabnik ne bo zahteval visokih bitnih pretokov, bodo bazne postaje v stanju hibernacije. Menim, da je skrb, kar zadeva zdravje, popolnoma neupravičena."

Zakaj sploh potrebujemo 5G?

Batagelj pristavi, da osebno ni tak tehnološki zanesenjak, da bi že imel telefon z najnovejšo generacijo. Je bolj tiste ekološke vrste, ki želi do konca izkoristiti obstoječo tehnologijo, preden poseže po novi. In zakaj potem sploh potrebujemo 5G, če imamo delujoč 4G? "4G ne more več slediti naraščajočim potrebam in zahtevam uporabnikov. Tudi v Sloveniji smo že prišli do te meje, da omrežja 4G več ne zadostijo mesečnim potrebam uporabnikov.”

Podobnega mnenja o tem, zakaj potrebujemo mobilno omrežje 5G, sta tudi gosta druge epizode miniserije Odbita do bita Matjaž Beričič, član uprave za tehnologijo na Telekomu Slovenije, in Luka Šušteršič, vodja službe za storitve jedrnega omrežja, IT-infrastrukture in televizije na A1 Slovenija. Če kdaj, potem smo v tem zelo posebnem letu opazili, da potrebujemo zmogljive komunikacije.

Matjaž Berčič opiše, da potrebe zares postajajo vse večje, mobilni podatkovni promet pa nenehno narašča. Odkar so na Telekomu Slovenije pred skoraj osmimi leti na trg poslali četrto generacijo, se spopadajo z obsegom prometa, ki je vsaj 30-krat večji kot v začetni točki. Rast se očitno ne ustavlja, vsaka stvar v naravi pa ima omejene kapacitete, tudi omrežje 4G. Po besedah Šušteršiča tudi v podjetju A1 letno opažajo vsaj 50-odstotno rast podatkovnega prometa.

Iz podatkov je razvidno, da se potrebe po novih kapacitetah pojavljajo tudi drugod po Evropi. Decembra 2019 je bilo v Evropi deset držav s takšnim ali drugačnim delujočim omrežjem 5G, zdaj pa ima delujoč komercialni 5G že 18 držav. Čeprav jih ima samo 13 med njimi razvito prihajajočo strategijo, bo zmogljivost omrežja v teh državah vedno vsaj en korak pred potrebami uporabnikov.

"Evropa je leta 2015 predstavila tudi razvojni program 5G PPP, ki zajema številne projekte. Z njim se Evropa trudi nadoknaditi zaostanek za ZDA – te so pridobile v prvem desetletju tega stoletja. Združene države so s tehnologijo 4G ustvarile izjemen napredek, delno tudi zato, ker imajo slabše stalne komunikacije," še poudari Matjaž Berčič, Luka Šušteršič pa je dodal, da so v večjih ameriških regijah, kjer nimajo širokopasovnega dostopa, napredne milimetrske valove izkoristili kot dobro alternativo fiksnih storitev, medtem ko je v Sloveniji, pa tudi drugod v Evropi, širokopasovni dostop skoraj ultimativna pravica vsakega prebivalca.

Na tem mestu gosta opozorita tudi na dejstvo, da se v telekomunikacijah ničesar ne da storiti čez noč. Vse, kar na tem področju delajo in načrtujejo danes, bo realizirano šele čez leto dni, morda celo dve, tri ali štiri. Čeprav je v telekomunikacijah nehvaležno kar koli napovedovati za več kot dve leti vnaprej, Berčič pravi, da v Evropi pred letom 2025 ne bo smiselnega primera uporabe 5G na najvišjih frekvencah.

Evolucija ali revolucija

5G se je za mobilne uporabnike definiral kot evolucija dozdajšnjih tehnologij 2G, 3G, 4G, v smislu industrijskih vertikal pa se dejansko omenja kot svojevrstna revolucija. To so namreč nova področja uporabe, v katera mobilni operaterji do zdaj niso vstopali. Tukaj obstaja velik potencial, ne samo v Sloveniji, ampak povsod po svetu. Do neke mere je 5G bolj razvpit kot prejšnje generacije ravno zaradi tega obeta vpliva na digitalizacijo energetike, industrije, transporta in drugih sektorjev kritične infrastrukture.

"Na tem mestu je skrb posameznih držav glede kibernetske varnosti razumna in smiselna. Kibernetska varnost ima kopico segmentov, elementov in dejavnikov, ki jih je treba upoštevati. Po mojem mnenju je velikega pomena usklajenost kriterijev za vse proizvajalce opreme," še pristavi Šušteršič. "Optimističen sem, saj se prvič v zgodovini razvijajo standardi s področja verifikacije varnosti vgrajene opreme. Do zdaj so obstajali samo tehnični standardi, v prihodnosti pa se bodo vse bolj vzpostavljali tudi tisti, ki temeljijo na smernicah za kibernetsko varnost."

Obdobja negotovosti ustvarjajo idealne pogoje za ustvarjanje teorij zarote

S pojavom pete generacije javnega mobilnega omrežja pa so vzniknile tudi številne teorije zarote. Vse skupaj se je začelo s prispevkom v belgijskem lokalnem časopisu, kjer je nekdo, ki naj bi bil zdravnik ali znanstvenik, zapisal, kaj vse povzroča 5G in česa se je v povezavi z njim treba bati. Omenjeni časopis je članek izbrisal, a vse skupaj se je razplamtelo do pravih požarov v Veliki Britaniji, kjer so razburjeni prebivalci sežigali bazne postaje.

Anže Tomić in Maruša Kerec sta v sklepni del miniserije o mobilnem omrežju 5G v goste povabila Nejca Slukana, mladega raziskovalca s Fakultete za družbene vede, čigar strokovni hobi, kot sam pravi, so tudi teorije zarote. Na vprašanje, kateri so tisti idealni pogoji, ki v ljudeh spodbudijo iracionalne razlage sveta, je odgovoril, da je okolje, kjer teorije zarot nastajajo, zmeraj med nami. Samo ob posebnih priložnostih določene teorije zarote postanejo del širšega diskurza in se razširijo med ljudmi. To se zgodi v daljših obdobjih negotovosti. Pojavijo se vsakič, ko se zgodijo družbene spremembe, ki jih posamezniki dojemajo kot neko zunanjo vsiljeno spremembo zunaj njihovega nadzora. Ko se začne lomiti občutek varnosti, takrat ljudje navadno iščejo uteho v teorijah zarote.

Pandemije sicer od nekdaj sprožajo teorije zarote. Že veliko črno kugo ali "črno smrt" naj bi prenašali Judje, konec sedemdesetih pa so krožile tudi govorice, da naj bi bil aids narejen v ameriških laboratorijih. Danes veliko teoretikov zarote 5G povezuje tudi z novim koronavirusom. Na družbenih omrežjih je zelo razširjena teorija zarote, da oddajniki 5G povzročajo koronavirus. Podobno problematično mišljenje smo imeli že s tretjo in četrto generacijo mobilnih omrežij. Leta 2003 naj bi bila tehnologija 3G povzročitelj sarsa, leta 2009 pa so teoretiki našli povezavo med 4G in izbruhom prašičje gripe. Dejstvo, da se skuša za neke take fenomene najti razlago v fantastičnih interpretacijah drugih sprememb, ki potekajo, je po mnenju Slukana vse prej kot novo. Je nekaj, kar nas spremlja že skozi dober del zgodovine.

"Enega samega krivca za teorije zarote ni. Potegniti iz rokava magične besede internet, družbena omrežja ali pa algoritmi, je preveč poenostavljeno," pristavi Slukan. "Res je, da imamo širšo ljudsko dostopnost do spleta. V zadnjih desetih letih je vse več ljudi prisotnih na spletu in posledično obstaja precejšen segment ljudi, ki niso informacijsko pismeni na ravni raziskovalnega novinarja ali znanstvenika, da bi znali razbrati preverljivost in kakovost nekega vira."

"Mamljiv bi bil odgovor, da sta svetovna pandemija in zaprtost znotraj domov glavna razloga za povečano domišljijo ljudi. Mogoče so ljudje zaradi dejstva, da v tem obdobju preživimo več časa na družbenih omrežjih, sicer res bolj nagnjeni k paranoji, a odgovor bi bil prenagljen. Z uvedbo omrežja 4G smo začeli več časa preživljati na družbenih omrežjih, informacije pa ob pomoči spleta med ljudmi bistveno hitreje krožijo kakor pred nekaj leti. A v preteklosti za širjenje takšnih teorij nismo potrebovali spleta ali algoritmov. To lahko vidimo na primeru nacistične Nemčije, ko se je množično uveljavila ideja, da so Judje odgovorni za takratno stanje Nemčije v Evropi in da se je Nemcem zgodila krivica. Antisemitizem je kot komponenta nacistične ideologije v osnovi teorija zarote."

Ob koncu pogovora Slukan dodaja, da so teorije zarote resna stvar, saj so imele v zgodovini pomembne učinke. "Če poznate koga, ki verjame v teorijo zarote, je zelo pomembno, da ga ne smešite in se z njim poskušate pogovoriti. Rušenje njegove samopodobe, na kateri velikokrat do neke mere temelji vera v teorijo zarote, kvečjemu poglablja samo težavo," Nejc Slukan sklene tridelno miniserijo Odbita do bita o zloglasnem mobilnem omrežju 5G.