"Ker ležimo na robu območja vidnosti, bo mrk skromen. Pokritega bo le nekaj odstotkov premera sončeve ploskvice, tako da tudi pri popolnoma jasnem vremenu nihče ne bi opazil, da je sončni mrk, ker je zastrtost sonca izredno majhna," je pred mrkom pojasnil astronom Andrej Guštin iz zavoda Cosmolab.

Zaradi majhne pokritosti je bil kolobarjasti mrk viden le s primernimi pripomočki, sredi mrka pa je bil ob ustreznih pogojih in s primerno zaščito opazen tudi s prostim očesom. Delni sončni mrk je bil sicer viden od sredine Azije do sredine Atlantskega oceana, najbolj pa je bil opazen na severu Grenlandije. V Sloveniji je bil najbolje viden v Kranjski Gori, najslabše pa v Beli krajini.

Sončni mrk nastane, kadar se Sonce, Luna in Zemlja navidezno poravnajo na premico, Luna pa je med Zemljo in Soncem in tako zastira svetlobo, ki s Sonca prihaja na Zemljo. Okoli 25 do 30 odstotkov mrkov je popolnih ‒ takrat Luna za opazovalce na ožjem območju, imenovanem območje popolnega mrka, za nekaj minut popolnoma zastre Sonce.

Ob tem na širšem območju opazovalci vidijo le delno zakrit Sončev obris. Mrki pa so lahko tudi kolobarjasti oz. obročasti ‒ takšen bo tudi mrk, ki bo viden iz Slovenije. Kolobarjasti sončni mrki se pojavijo takrat, ko je Luna tako daleč od Zemlje, da ne prekrije celega Sonca. Ob vrhuncu takega mrka je temna Lunina obla obdana z ozkim obročem svetlobe.

Vsako leto je z Zemlje vidnih od dva do celo pet sončnih mrkov, ki so v večini vidni iz neposeljenih območij. Nazadnje je bil mrk v Sloveniji viden 20. marca 2015. Naslednji delni sončni mrk bo iz Slovenije mogoče videti 25. oktobra prihodnje leto. Takrat bo zaradi 36-odstotne pokritosti bolje opazen tudi s prostim očesom.