Starship je bil izstreljen ob 14.25. Prva stopnja Super Heavy se je po nekaj minutah pravilno ločila od druge, se vrnila na izstrelišče v Boca Chici (Teksas, ZDA), kjer so jo v zraku ujele mehanične roke, poimenovane Mechazilla. Manever je bil tvegan, saj česa takšnega ni poskusil še nihče, in če bi raketa zgrešila tarčo ali pa priletela prehitro, bi povzročila obsežno uničenje. Revolucija v raketni tehnologiji je tu. Posnetek desno.

Vesoljsko plovilo Starship je imelo ob vrnitvi iz vesolja nekaj težav. Toplotni ščit, čeprav okrepljen, ni bil povsem zanesljiv. Na višini okoli 60 kilometrov je vročina prebila ščit in začela najedati zakrilca, s katerimi se vesoljsko plovilo stabilizira in usmerja. Starship je kljub temu nadzorovano prispel do tal, se preusmeril v navpični položaj in "pristal" na vodni gladini. Sledila je eksplozija, pri čemer ni jasno, ali je bila nenačrtovana – ali pa se je sprožil sistem za samouničenje.

Šlo je za peti testni polet rakete Starship. Splošno gledano je bil izjemno uspešen. Podjetje je dokazalo, da je tehnološko daleč pred vso svetovno konkurenco in da so drzne rešitve, ki jih je izbralo kljub številnim kritikam in dvomljivcem, prava pot naprej. A poudariti je treba, da bo ta pot zahtevna, draga in da mora SpaceX pred množično, hitro in poceni večkratno uporabo Starshipa postoriti še marsikaj.

Starship je največja, najsilnejša in najzmogljivejša raketa vseh časov. Povrhu je v celoti načrtovana kot večkrat uporabna. Pristajali bosta tako prva stopnja, mogočni Super Heavy, kot druga stopnja, vesoljsko plovilo Starship.

Video: Posnetek pristanka Starshipa

Video: SpaceX-ov posnetek dogodka

Video 2: Alternativni prenos

Raketa Starship je do zdaj štirikrat poletela. Na prvem poletu je eksplodirala še pred ločitvijo stopenj, nato pa se je na vsakem naslednjem izkazala za ščepec bolje. Na zadnjem sta tako Super Heavy kot Starship nadzorovano dospela do vodne gladine, in to kljub odpovedi toplotnega ščita na Starshipu, zaradi česar je deloma razpadlo eno od usmerjevalnih zakrilc.

V pripravah na lunarne misije

Če bo tokratni, peti, polet uspel, potem bomo na prihodnjem najbrž videli poskus orbitalnega poleta, kjer bo vesoljsko plovilo Starship obkrožilo Zemljo. Kmalu zatem bodo morali zagristi v precej nezrelo jabolko: dotakanje goriva v vesolju.

Starship je namreč uradni Nasin pristajalnik za lunarne odprave Artemis. Prav Starship – v različici HLS – bo predvidoma leta 2026 ponesel tri ljudi na površje Lune in nazaj v lunarno orbito. Časovnica je tesna, kar Naso skrbi. Dotlej bo treba razviti in dobro preizkusiti tehnologijo dotakanja ohlajenega goriva v vesolju. Starship ženeta ohlajena kisik in metan. Z gretjem odvreta – in to bo ključna zagata.

Postopek bo potekal okvirno takole: HLS bo izstreljen v nizko zemeljsko tirnico, nato bo do njega izstreljeno večje število Starshipov tankerjev, ki mu bodo zagotovili pogonska sredstva za pot na Luno in nazaj v Lunino tirnico. Koliko, ni znano, se pa zadnje čase po strokovnih medijih govori o številu 16. Tudi to bo izjemen podvig: izstrelitev več kot deset supertežkih nosilnih raket v dveh tednih. SpaceX v ta namen postavlja dodatno izstrelišče na Boca Chici in eno na Floridi.

Še pred letom 2026 bo moral HLS samostojno, brez posadke, pristati na Luni. To bo tudi trenutek, ko se bo začela revolucija v raketni tehnologiji. Nasina raketa SLS in vesoljska ladja Orion se bosta izkazali za odvečni, Starship pa bo odprl pot ne le na Luno, temveč tudi proti Marsu.

Seveda ob predpostavki, da bo tako zanesljiv in tako poceni, kot obljublja podjetje.

Starship je 121 metrov visoka raketa z zmogljivostjo prenosa 150 ton tovora v nizko zemeljsko tirnico oziroma 250 ton ob enkratni uporabi.

Sorodna novica Starship vstal od mrtvih, Super Heavy "pristal" na vodni gladini

Podjetje že načrtuje naslednjo, zmogljivejšo različico. Vesoljsko plovilo Starship se bo s 50 metrov povečalo na 70 metrov, namesto šest bo imelo devet raptorjev. Stopnja Super Heavy bo šla z 71 metrov na 80 metrov in bo opremljena s 35 motorji. Potisk prve stopnje se bo s 74 meganewtonov (7500 ton) zvišal na kar 103 meganewtone (10.500 ton). To bo pošastno ogromna in neverjetno zmogljiva raketa. Prvi mož podjetja Elon Musk je napovedal, da bo ob zadostni kadenci stala zgolj nekaj milijonov dolarjev na polet, kar je skorajda neverjetno. A tudi če bo polet stal 30 milijonov dolarjev, bo še vedno daleč od konkurence – in povrhu na voljo v velikih količinah.

Za primerjavo: prejšnja najzmogljivejša raketa, Nasin Saturn V, je zmogla največ 140 ton tovora, polet pa je stal 1,5 milijarde današnjih dolarjev. Sodobna raketa SLS naj bi za dobrih sto ton stala skoraj štiri milijarde dolarjev na polet.

Musk je pred kratkim naznanil izstrelitev več Starshipov proti Marsu leta 2026. Če bodo pristanki uspešni, misija s posadko sledi leta 2028 ali leta 2030. Dodal je, da bi morali do leta 2028 doseči več tisoč izstrelitev Starshipov letno. To je revolucija, ki se dogaja pred našimi očmi in utegne ali spremeniti naš način raziskovanja vesolja ali pa pokopati SpaceX.