Znanstveniki svarijo, da bi se morska gladina, če bi se ledenik v celoti stopil, dvignila za 0,5 metra, hkrati pa bi to destabiliziralo sosednje ledenike, ki bi v primeru tajanja povzročili dvig morske gladine še za tri metre.

Izsledke raziskav je v dveh ločenih člankih v reviji Nature objavilo 13 znanstvenikov Britanske antarktične raziskave in ameriškega programa za Antarktiko, ki so združili moči v raziskovanju ledenika. Za raziskovanje tajanja ledenika, misija je trajala šest tednov konec leta 2019 in na začetku 2020, so pod gladino ledenika namestili senzorje in podvodnega robota Icefina. Britanski znanstveniki so izvrtali ozko luknjo 600 metrov globoko skozi ledenik, kjer je potem Icefin zbiral podatke. Kot navaja BBC, je ekipa naredila pet sprehodov z Icefinom. Zbirali so podatke in opazovali mejo, kjer led zdrkne z ledenika in se prvič sreča z oceanom, v ospredju pa je bilo dno ledenika, v katerega vdira toplejša voda iz oceana.

V enem od člankov, katerega vodilna avtorica je Britney Schmidt, so raziskovalci zapisali, da si toplejša voda utira pot v različne razpoke na ledeniku, kar vsako leto povzroča tajanje na površini širine 30 metrov.

"Topla voda vdira v najšibkejše dele ledenika in slabša stanje," je pojasnila. "To je nekaj, kar bi nas moralo vse zelo skrbeti."

Ugotovitve drugega članka, pri katerem je tudi sodelovala Schmidt, so razkrile, da se blizu meje ledenika in dna morja letno stopi pet metrov ledenika, kar je manj, kot so prej napovedovale najbolj črnoglede napovedi. A kot opozarja Schmidt, je stopnja tajanja ledenika še vedno skrb vzbujajoča. "Četudi opazujemo manjšo stopnjo tajanja, to ne spremeni dejstva, da se ledeniki tajajo," je posvarila.

Znanstveniki so bili v spremljanju dogajanja na ledenikih do zdaj odvisni od satelitskih posnetkov, zaradi česar je bilo težko dobiti podrobnosti dogajanja. Fizično opazovanje meje ledenikov pa zdaj prinaša velik preboj v preučevanju dogajanja. Imamo vpogled v dogajanje prav tam, kjer se "akcija začne", je dejala Schmidt.

Ugotovitve bodo pomagale pri razvoju modelov podnebnih sprememb, je dejal Paul Cutler, programski direktor Antarktičnih znanosti pri Nacionalni znanstveni fundaciji. "Te stvari je zdaj mogoče vključiti v modele, ki bodo napovedovali prihodnje vedenje, in ravno to je bil cilj odprave."