Ljubljanska univerza se je odzvala na odločitev senata fakultete za računalništvo in informatiko, da bodo prihodnje študijsko leto število vpisnih mest na programih računalništva in informatike 1. in 2. stopnje znižali za 50, ker je ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije že po dveh letih ukinilo financiranje povečanega vpisa v programe računalništva in informatike
Pristojno ministrstvo je nato pojasnilo, da ljubljanska univerza, enako kot drugi javni visokošolski zavodi, prejme skupna sredstva za študijsko dejavnost. Od univerze pa se nato pričakuje, da ob načrtovanju razpisa za vpis in oblikovanju ponudbe vpisnih mest razporeja razpoložljive kadrovske, prostorske in finančne resurse.
Ljubljanska univerza je v sporočilu za javnost v četrtek navedla, da se skuša odzivati na potrebe družbe tudi s prilagajanjem vpisa na študijske programe za deficitarne poklice, a je pri tem omejena.
"V primerjavi s številnimi evropskimi, tudi vzhodnoevropskimi univerzami, smo namreč tako kadrovsko kot finančno nedohranjeni. Naše možnosti prerazporejanja sredstev med študijskimi programi so omejene, poleg tega pa nimamo zaposlenih dovolj visokošolskih učiteljev, da bi imeli lahko proste roke pri uvajanju novih študijskih programov ali večjih spremembah vpisnih mest," so navedli in poudarili, da povečanje vpisa ne pomeni, da je v predavalnicah pri predavanjih več študentov, temveč morajo imeti dovolj sredstev za financiranje asistentov ali profesorjev, ki opravljajo vaje v manjših skupinah.
"Ob večjem številu študentov je treba namreč organizirati več skupin, za kar potrebujemo večje število učiteljev. Poleg tega je treba zagotoviti in skrbeti tudi za opremo, ki jo študentje potrebujejo za opravljanje vaj. Za oboje potrebujemo dodatna sredstva. Fakulteta za računalništvo in informatiko je prejela dodatna sredstva za povečan vpis le za eno generacijo, zdaj pa smo pred tem, da bomo morali kljub izjemnim potrebam po visoko kvalificiranem kadru s področja računalništva zaradi padca financiranja vpis vrniti na stanje pred povečanjem sredstev," so navedli.
Ob tem so opomnili, da so se sredstva za visoko šolstvo letos sicer nekoliko zvišala, vendar so še vedno nižja od inflacije. "Glede na odstotek bruto domačega proizvoda, ki ga namenjamo za visoko šolstvo, pa se je financiranje znižalo z 0,62 odstotka BDP-ja na 0,58 odstotka BDP-ja. Tako se uvrščamo med evropske države, ki za visoko šolstvo namenjajo najmanj sredstev," so še pojasnili ter izrazili pričakovanje, da se bo uresničila koalicijska zaveza o povečanju financiranju visokega šolstva.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje