Po torkovi seji so iz senata fakultete sporočili, da je letos študij začelo 417 novih študentov, ob tem pa si je računalniško izobrazbo pri njih želelo pridobiti še 220 dijakov, a zanje že letos ni bilo dovolj razpisanih mest.

Zmanjševanje financiranja se torej dogaja ob tem, da se mladi zavedajo perspektivnosti področja in se želijo izobraževati za inženirje računalništva in informatike, ob tem pravijo na fakulteti za računalništvo in informatiko in dodajajo, da digitalna strategija države predvideva vse večje potrebe po računalniških kadrih, ki jih že zdaj primanjkuje v zasebnem in javnem sektorju.

Po podatkih Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) bi vsako leto potrebovali 6000 novih strokovnjakov, vendar jih Slovenija ne izobrazi niti pol toliko, pri tem pa država financiranje izobraževanja teh profilov celo zmanjšuje.

Prihodnje leto bo namreč na fakulteti vpisnih mest 50 manj, ker je ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije že po dveh letih ukinilo financiranje povečanega vpisa v programe računalništva in informatike, ki je vsaj deloma omililo razkorak med številom izobraženih kadrov in potrebami po njih v državi, so še dodali na fakulteti.

Ministrstvo: Denar razporeja univerza

Na pristojnem ministrstvu so pojasnili, da jim mora Univerza v Ljubljani, katere članica je tudi omenjena fakulteta, do 1. decembra poslati predlog razpisa za vpis v študijskem letu 2024/2025 za pridobitev soglasja vlade, tega pa mora pred tem obravnavati še senat univerze.

Glede navedb o financiranju so pojasnili, da univerza, enako kot drugi javni visokošolski zavodi, prejme skupna sredstva za študijsko dejavnost, ki obsega izvajanje rednega študija na 1. in 2. stopnji. Študijski programi se namreč ne financirajo posebej, ampak izvajanje študijske dejavnosti celotne univerze, katere obseg se določi ob soglasju k razpisu za vpis.

Od univerze se pričakuje, da bo ob načrtovanju razpisa za vpis in oblikovanju ponudbe vpisnih mest razporejala razpoložljive kadrovske, prostorske in finančne resurse. Sredstva med članice sicer razporeja univerza sama, še poudarjajo na ministrstvu.

Na ministrstvu zavedajo, da je na kratek rok prerazporejanje zmogljivosti univerze omejeno, zato je v študijskih letih 2021/22 in 2022/23 financiralo razpis dodatnih vpisnih mest za zagotovitev kadrov na področjih računalništva in informatike ter zdravstva z dodatnimi sredstvi.

Že v obvestilu za načrtovanje razpisa za vpis za aktualno študijsko leto 2023/24 je ministrstvo visokošolske zavode novembra 2022 obvestilo, da razpisana dodatna vpisna mesta na vseh študijskih področjih, razen na področju zdravstva, ne bodo več dodatno financirana.

V postopku priprave proračuna za prihodnji dve leti so namreč že upoštevali, da se bo število vpisnih mest na določenih študijskih programih oziroma področjih povečalo, in posledično je na proračunski postavki za študijsko dejavnost ministrstvo načrtovalo ustrezno povečanje razpoložljivih sredstev, so pojasnili.

Kot so še dodali na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije, bo vlada usmeritve za pripravo načrtov za izvajanje študijske dejavnosti za študijsko leto 2024/2025 obravnavala na četrtkovi seji.

Inflacija višja od povišice

Na ljubljanski univerzi pravijo, da je povišanje financiranja precej manjše, kot je bila inflacija, tako da se realna vrednost financiranja v bistvu zmanjšuje, in ne povečuje. "Ministrstvo za visoko šolstvo se zelo trudi, imam pa občutek, da vlada nima posluha, da le vlaganje v visoko šolstvo prinaša razvoj državi in v njen uspeh," je za TV Slovenija povedal rektor ljubljanske univerze Gregor Majdič.