Dušan Petrač je bil fizik svetovnega slovesa in tudi prvi kandidat slovenskega rodu za polet v vesolje. Od leta 1973 je neposredno sodeloval pri poskusih v breztežnostnem laboratoriju, pri poskusih z raketami, z vesoljskim taksijem in umetnimi sateliti.

Bil je mednarodno priznan strokovnjak na področju vesoljske tehnike, avtor mnogih znanstvenih publikacij in dejaven udeleženec številnih znanstvenih simpozijev. Bil je svetovalec Univerze Stanford, berlinske Freie Universitat, univerze v japonski Cukubi in ameriškega podjetja Lockheed Martin.

Njegove najzahtevnejše naloge so bile pri razvijanju in gradnji prvega infrardečega astronomskega satelita (IRAS), ki se je odlikoval z mnogimi prelomnimi odkritji. Petrač je prispeval rešitev za kontrolo infrardeče fokalne ravnine s 64 detektorji v štirih infrardečih valovnih pasovih. Uvedel je metodo za merjenje mase supertekočega helija v breztežnosti.

Rodil se je 28. januarja 1932 v Kropi kot šesti otrok v delavski družini. Osnovno šolo je obiskoval v Kropi, Št. Vidu, nekaj mesecev tudi partizansko šolo. Kot dijak gimnazije v Kranju je maturiral leta 1951, nato je na ljubljanski univerzi študiral fiziko in matematiko. Leta 1956 je diplomiral iz fizike, nato od leta 1957 do leta 1963 opravljal delo profesorja na gimnaziji v Kranju.

Sorodna novica "Odkrivanje Marsa je v interesu človeštva"

Naključno srečanje s poznejšim predsednikom Univerze Kalifornija Davidom Saxonom med obiskom nekdanjega nacističnega taborišča Dachau mu je odprlo možnost podiplomskega študija v Los Angelesu, kjer je leta 1971 doktoriral iz fizike. Disertacija je obravnavala pojave v supertekočem heliju.

Zaposlil se je v laboratoriju za motorje na reaktivni pogon v kalifornijski Pasadeni, leta 1977 pa je pri Nasi postal višji znanstveni svetnik. V omenjenem laboratoriju je bil zaposlen do upokojitve leta 2012. Nasa mu je podelila naziv Ambasador Osončja.

Za zasluge pri vpeljavi kriogenike v vesolje je dobil medaljo Kurta Mendelssohna, med drugim pa je prejel tudi medaljo Nase za izredne zasluge. V Sloveniji je dobil naziv častnega senatorja mariborske univerze, bil je častni meščan Los Angelesa in Kranja. Bil je tudi častni član Inženirske akademije Slovenije.

Vselej je poudarjal, da je Slovenija ostala njegova domovina. V ZDA je odšel s soprogo Ireno, a se je pogosto vračal v Slovenijo in vedno poudarjal, da ga domovina ni pozabila. Veliko je sodeloval s Slovensko znanstveno fundacijo in društvom VTIS (V tujini izobraženi Slovenci).

Avdio 1: Petrač leta 2016 v oddaji Slovencem po svetu

Avdio 2: Petrač leta 2013 v oddaji Nedeljski gost

Avdio 3: Petrač leta 2009 v oddaji Storž

Avdio 4: Petrač leta 2009 v oddaji Frekvenca X

Avdio 5: Petrač leta 2009 v oddaji Proti etru

Avdio 6: Petrač leta 2009 v radijski oddaji Intervju

Video: Petrač leta 2008 za MMC o pristanku sonde Phoenix