Nebesni pojav, znan tudi kot meteorski roj, je izbruh večjega števila meteorjev, ki navidezno izvirajo iz ene točke. Ti so posledica delcev, ki vstopijo v zemljino atmosfero z izredno veliko hitrostjo. Manjši delci zaradi trenja pri gibanju skozi zrak izparijo, večji pa pustijo svetlo sled, ki hitro izgine. Večina delcev razpade in nikoli ne doseže površine Zemlje, kadar pa delec pade na njeno površino, ga imenujemo meteorit.
Med najbolj znanimi meteorskimi roji so običajno najlepše vidni roji Perzeidov, ki so vsako leto najmočnejši 12. avgusta. Vsako minuto se v povprečju vidi po en utrinek. Profesor astrofizike na ljubljanski fakulteti za matematiko in fiziko Tomaž Zwiter sicer meni, da letošnje nočno dogajanje ne bo posebej izstopalo, je pa po drugi strani res, da bodo glede na vremensko napoved pogoji za opazovanje zelo dobri.
"Obeta se nam namreč jasno vreme, kar je pomemben pogoj za to, hkrati pa se Perzeide najbolje opazuje v drugi polovici noči, ko luna že zaide. Tako bomo imeli jasno nebo in brez lunine svetlobe, kar je seveda optimalno za opazovanje meteorjev," je dejal Zwitter. Po njegovih besedah ni pričakovati eksplozije meteorjev, pač pa približno enega na minuto.
Točka opazovanja se bo od severovzhoda višala in bolj se bomo bližali jutranji zori, bolj blizu nam bodo meteorni roji, je pojasnil profesor astronomije. Kot pravi, gre večinoma sicer za zelo drobne meteorje v velikosti zrna peska in relativno visoko v atmosferi, ki pa so zelo hitri, saj se v zemljino atmosfero zarinejo s hitrostjo nekaj manj kot 60 kilometrov na sekundo.
Utrinke vedno opazujemo s prostim očesom, saj nikoli ne vemo natanko, kje se bo prikazal naslednji, vidno polje pri vseh instrumentih pa je zelo omejeno, ob tem svetuje slovenska astronomska revija Spika.
Perzeidi na nebu navidezno prihajajo z območja med ozvezdjem Perzeja in Kasiopeje.
"Smeti" kometa
Razlog za omenjene meteorje je precej velik komet Swift-Tuttle, ki so ga odkrili že leta 1862, in za enkratni obhod sonca potrebuje okoli 133 let. Vsako leto okoli 12. avgusta Zemlja seka reko meteorjev, ki jih komet pušča na svoji poti. Okoli 26 kilometrov široko nebesno telo je bil nazadnje v naši bližini leta 1992, naslednjič pa ga je pričakovati šele leta 2126, ko bo precej svetel in ga bo mogoče opazovati tudi s prostim očesom.
Včasih se nič ne vidi
Koliko se jih vidi, je odvisno tudi od razmer na Zemlji (svetlobne snažnosti) in sreče. Kot primer izpostavljamo izkušnji dveh MMC-jevih uporabnikov. Rangerno1 je zapisal: "Gledal Perzeide tako iz torka na sredo kot iz srede na četrtek. Pogoji so bili idealni in videti jih je bilo mogoče res veliko." Uporabnik diabolik je bil po drugi strani razočaran: "Opazoval v okolici Šmarja pri Jelšah v organizirani družbi. Nisem videl niti enega Perzeida. Vsako leto se o predstavi v zvezi s tem tako pretirava, da sem s tem opravil."
Nasa za opazovanje svetuje:
- Preverite vremensko napoved.
- Mogoče bo koristila pomoč drugih. Poiščite nasvete pri krajevnih astronomskih društvih, morda kakšno izmed njih organizira skupinsko opazovanje.
- Poskrbite za udobje. Armafleks ali odeja, jakna za hladnejšo noč, hrana, pijača, sredstvo proti komarjem in klopom ...
- S seboj vzemite družino in prijatelje.
Alternativa bodo Leonidi
Podobnih meteornih rojev je sicer še precej več, a so ob Perzeidih daleč najbolj razkošni Leonidi, ki jih je mogoče opazovati novembra. Ti so najbolj veličastni vsakih 33 let, ko pride do prave "meteorske nevihte", v kateri je mogoče videti več stottisoč meteorjev na uro. Letos bo z njimi manj sreče, saj bo nebo takrat razsvetljevala polna ali skoraj polna luna, ki občutno poslabša razmere za opazovanje utrinkov.
Video: Videoprenos meteorskega roja v živo
Konjunkcija planetov bo 15. avgusta
Še en zanimiv pojav – konjunkcija planetov se bo zgodil na praznični 15. avgust, saj se zaradi gibanja planetov po nočnem nebu včasih zgodi, da se ti navidezno znajdejo tesno skupaj. Pojav, ki mu pravimo konjunkcija, smo na primer opazovali konec leta 2020, ko sta bila Jupiter in Saturn le šest ločnih minut narazen.
Tokrat bo konjunkcija zanimiva, ker bosta Jupiter in Mars navidezno tesno skupaj na nebu, manj kot pol stopinje narazen drug od drugega, kar je štirikrat večja razdalja kot Jupiter in Saturn pred štirimi leti. S prostimi očmi ju bomo lahko po Zwitterjevih besedah videli visoko nad vzhodnim obzorjem, še piše STA.
GIF-animacija: tirnica repatice Swift-Tuttle
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje