Omrežje naj bi sredi leta 2024 povezalo zračni prostor nad mesti Reading, Oxford, Milton Keynes, Cambridge, Coventry in Rugby ter ponudilo možnost opravljanja številnih storitev, poroča BBC.

Avtocesta brezpilotnikov je del 273 milijonov funtov (322 milijonov evrov) vrednega vladnega svežnja za zračni in vesoljski sektor, ki ga bo v ponedeljek razkril gospodarski minister Kwasi Kwarteng.

Financiranje bo po mnenju ministra "sektorju ponudilo izkoristiti ogromne priložnosti za rast, medtem ko svet prehaja na čistejše oblike letenja".

Vladni načrti poleg projekta Skyway vključujejo tudi dostavljanje pošte z brezpilotniki na otoke Scilly in dostavo zdravil po Škotskem, še poroča BBC.

Največja prometna revolucija po izumu železnice?

Kakšne potrebe bo zadovoljevala avtocesta brezpilotnikov, še ni popolnoma znano. Sodelujoči v projektu med možnostmi omenjajo izvedbo logističnih storitev, kot je dostava. Tehnologijo naj bi uporabljali tudi v policiji in medicini, na primer za dostavo cepiv in transport vzorcev krvi.

"Zmogljivost, ki jo uvajamo in dokazujemo prek Skywaya, lahko spremeni način prevoza blaga in potovanja na način, kakršnega nismo doživeli od zadnje prometne revolucije, pojava železnic v 18. stoletju," je po poročanju Daily Maila napovedal Richard Parker, izvršni direktor in ustanovitelj podjetja Altitude Angel.

Altitude Angel bo postavil 29 stolpov

Altitude Angel bo sodeloval pri nameščanju potrebne infrastrukture, med katero bo tudi 29 stolpov, ki bodo zagotavljali varno letenje v zračnem prostoru. Pri tem bodo uporabili že obstoječo tehnologijo, kjer bo na voljo, denimo telefonske stolpe, poroča Daily Mail.

Podjetje ima sicer po poročanju BBC-ja izkušnje s podobnimi projekti iz Afrike, kjer so vzpostavili infrastrukturo za dostavo cepiv z brezpilotnimi letalniki na težko dostopna območja.

Nadzor avtomatiziranega letenja prek senzorjev

Eden izmed večjih izzivov je vzpostavljanje avtomatizirane mreže brezpilotnih letalnikov. Večina letalnikov, ki so danes v uporabi, namreč zahteva daljinsko človeško vodenje. Tehnologija uporablja senzorje, ki v realnem času zagotavljajo pogled na to, kje so brezpilotna letala v zračnem prostoru.

Te podatke analizira sistem za upravljanje prometa – nekakšen nadzor zračnega prometa za brezpilotna letala – ki jih vodi po njihovih poteh in se izogiba trkom.

Profesor aeronavtike Steve Wright iz univerze v Bristolu je izrazil tudi varnostni pomislek. Morebitno trčenje letalnikov naj bi največjo nevarnost za ljudi predstavljalo med vzletom in pristankom, poroča BBC. Projektanti sicer za zagotavljanje varnosti sodelujejo tudi z Upravo za civilno letalstvo (CAA).