Odbor Republike Slovenije za podelitev nagrad in priznanj za izjemne dosežke v znanstvenoraziskovalni in razvojni dejavnosti bo za leto 2024 podelil 15 nagrad in priznanj. Med njimi sta dve Zoisovi nagradi za življenjsko delo in štiri Zoisove nagrade za vrhunske dosežke, šest Zoisovih priznanj za pomembne dosežke, Puhova nagrada za življenjsko delo in Puhova nagrada za vrhunske dosežke ter priznanje ambasador znanosti RS. Slavnostna podelitev nagrad bo 28. novembra ob 20. uri v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma.

Redni profesor mariborske fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Željko Knez bo prejel Zoisovo nagrado za življenjsko delo na področju kemijskega inženirstva, so sporočili z ministrstva. Knez je sicer eden od vodilnih strokovnjakov na področju separacijskih procesov in produktne tehnike s pod- in nadkritičnimi tekočinami pri visokih tlakih, in je zaslužen za razvoj številnih inovativnih in tehnoloških postopkov, zaščitenih z več kot 40 patenti.

Zoisovo nagrado za življenjsko delo na področju razvojne psihologije pa bo letos prejela zaslužna profesorica in mednarodno priznana raziskovalka Ljubica Marjanovič Umek z ljubljanske filozofske fakultete. "S svojim delom je pomembno prispevala k razumevanju vpliva dejavnikov, kot so govor staršev, skupno branje in igra, na zgodnji govorni razvoj in pismenost otrok. Razvila je prvi razvojni test za ocenjevanje govornega razvoja v slovenskem jeziku, s čimer je postavila temelje za strokovno delo na tem področju," so podelitev nagrade utemeljili na ministrstvu.

Igor Akrapovič, ustanovitelj in lastnik podjetja Akrapovič, pa je letošnji prejemnik Puhove nagrade za življenjsko delo. Podjetnik, ki je "z inovativnostjo, vizijo in odločnostjo naredil preboj na področju izpušnih sistemov za motocikle in avtomobile", bo nagrado prejel za predanost vlaganju v nenehni razvoj izdelkov in tehnologij. Akrapovičevo podjetje pod lastno blagovno znamko izdelke prodaja v več kot 80 državah, z uporabo njegovih izpušnih sistemov pa so tekmovalci osvojili že več kot 180 naslovov svetovnih prvakov na dveh in štirih kolesih, so sporočili z ministrstva.

Priznanje ambasadorka znanosti RS si je za prispevek k prepoznavnosti Slovenije na področju integrativne strukturne biologije prislužila Kristina Djinović-Carugo z Evropskega laboratorija za molekularno biologijo v francoskem Grenoblu.

Bogat nabor nagrajencev: Od arheoloških raziskav do okoljske etike

Zoisovo nagrado za vrhunske dosežke medtem letos prejmejo Ivan Šprajc za vrhunske dosežke na področju arheoloških in arheoastronomskih raziskav v Mezoameriki, Igor Klep za vrhunske dosežke na področju algebre in njene uporabe, Tomaž Katrašnik za vrhunske dosežke na področju simulacijskih modelov in diagnostičnih metod za elektromobilnost in Damjana Rozman za vrhunske dosežke na področju biokemije, molekularne biologije in funkcijske genomike.

Puhovo nagrado za vrhunske dosežke pa prejmejo Matija Gatalo, Nejc Hodnik, Marjan Bele in Miran Gaberšček, in sicer za vrhunske dosežke za razvoj nove metode priprave katalizatorjev za gorivno celico.

Zoisova priznanja prejmejo Uroš Potočnik za pomembne dosežke na področju raziskovanja genoma za personalizirano medicino, Andreja Benčan Golob za dosežke na področju elektronske mikroskopije okolju prijaznih feroelektrikov, Lev Vidmar za odkritje novih vzorcev obnašanja večdelčnih kvantnih sistemov, Tomaž Grušovnik za pomembne dosežke na področju okoljske etike in etike živali, Mitja Lainščak za pomembne dosežke na področju srčno-žilne medicine in Vito Vitrih za pomembne dosežke na področju numerične matematike.

Višina nagrad in priznanj bo letos izenačena z višino najvišjih državnih priznanj za dosežke na področju umetnosti, Prešernovih nagrad. Dobitniki Zoisovih in Puhovih nagrad ter priznanja ambasador znanosti bodo prejeli po 30.000 evrov, dobitniki Zoisovih in Puhovih priznanj pa po 10.000 evrov.