Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Olga Voglauer – poslanka Zelenih v avstrijskem državnem zboru – je Koroške Zelene lansko jesen skupaj s sodelavci dvignila iz pepela. Politika ji je bila položena v zibelko, saj so se doma, pravi, vedno pogovarjali o njej.
"Slovenci so večkrat poskusili priti do svojega Narodnega doma, a kljub spremembam v lokalnem in svetovnem merilu, je bil odgovor, da politično ozračje še ni zrelo za tak korak," dolgih 100 let vračanja simbola slovenstva opiše zgodovinar Borut Klabjan.
Vojna se je končala, nastopila je nova realnost. Velika evropska in ameriška središča je zajelo navdušenja nad življenjem, ki se dviga iz ruševin. To je odmevalo tudi na Slovenskem, kjer pa se je leta 1920 nakopičilo pomembnih političnih dogodkov.
Letos poteka stoletnica koroškega plebiscita, požiga stavbe slovenskega Narodnega doma in dveh mirovnih pogodb, Rapalske in Trianonske. V Muzeju novejše zgodovine Slovenije so ob tem pripravili razstavo z naslovom 1920.
Požig Narodnega doma v Trstu je bila slovenska, ne le tržaška tragedija. Takrat se je začel genocidni pohod proti slovenskemu narodu, opozarja Marij Čuk, avtor romana Črni obroč, ki osvetljuje sto let oddaljene mračne dogodke.
Junija 1919 je bilo bojev za severno mejo konec. V njih je uvodoma briljiral samoiniciativni slovenski general Rudolf Maister, medtem ko so se v Ljubljani obotavljali. Vojaško je bila zgodba končno dobljena, a Korošci so na referendumu izbrali Avstrijo.
Mineva 100 let od podpisa Trianonske pogodbe, ki je Madžarski pustila na tretjino skrčeno ozemlje, Prekmurje pa tudi formalno priključila h Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Želja po spremembah teh določil ni zamrla niti po stoletju.
Pariz v 20. letih 20. stoletja: mesto, kjer ustvarjajo Picasso, Magritte, Miró in Marc Chagall, za peresom pa Proust, Sartre, Cocteau in seveda Hemingway, pa Ezra Pound.
23. maja je minilo sto let od smrti feldmaršala Svetozarja Borojevića pl. Bojne, vrhovnega poveljnika soške fronte med prvo svetovno vojno. Društvo Soška fronta 1915–1917 je ob tem pripravilo slovesnost v parkovnem spomeniku na Prevalu nad Solkanom.
V letu, ko mineva sto let od požiga Narodnega doma v Trstu, bo Italija tega vrnila slovenski skupnosti. Zdajšnja lastnica poslopja je tržaška univerza, ki bo v zameno dobila poslopje nekdanje vojaške bolnišnice.
Dražbena hiša Sotheby's bo na spletni dražbi 100 let - prohibicija v Ameriki praznovala lepoto, domiselnost in dizajn barskih pripomočkov in izdelkov čistega srebra.
Tržaški Narodni dom, zgrajen leta 1904, je bil vse do tistega usodnega poletnega dne 1920 srce in ponos vse samozavestnejše slovenske narodne skupnosti v Trstu.
Pandemija je odnesla slovesno praznovanje stote obletnice ustanovitve Nogometne zveze Slovenije. Na zelenicah ni "žogobitve", na tribunah pa ne "fanov", zatorej preostane več časa za razpredanje, kako je bilo z začetki nogometa na Slovenskem.
Razveljavitev kolektivne pogodbe za delavce v prometu spomladi leta 1920 je sprožila veliko stavko železničarjev po državi, ki pa se je v Ljubljani zaostrila in končala tragično. Umrlo je 13 ljudi, tudi petletna deklica.
Na ozemlju današnjega Berlina je vladal komunalni kaos, Charlottenburg je zviška gledal na Berlin, in v tem ni bil edini, berlinski jugozahod ni želel imeti opravka z delavskimi predeli. Vseeno je pred 100 leti nastal Berlin, kot ga poznamo danes.
Požig slovenskega Narodnega doma v Trstu leta 1920 je bil začetna iskra v pogromu nad drugačnimi. Majda Širca v dokumentarcu Požig "v času, ko se zgodovina z neznosno lahkostjo pozablja in preoblači", osvetljuje to večplastno zgodovinsko dogajanje.
"Hitler osupne ves svet, ko v tako kratkem času poenoti večino Nemcev. In poenoti jih ravno na prvih točkah programa iz leta 1920," 100 let po predstavitvi programa nacistične stranke, ki pa je tedaj bila še zelo obrobna, razmišlja zgodovinar Godeša.
Prvo predavanje Historičnega seminarja Filozofske fakultete je v nekdanjem baru in kadilnici kranjskega deželnega zbora v Ljubljani 19. februarja 1920 izvedel prvi profesor zgodovine na ljubljanski univerzi Ljudmil Hauptmann.
Po veliki vojni se presežejo stereotipi o športu kot nepotrebnem igračkanju. Mladi so noreli za nogometom, razvili so se kolesarstvo, atletika, plavanje, a še vedno je prevladovala telovadba, razvoj športnih disciplin opisuje zgodovinar Tomaž Pavlin.
V obdobju med obema vojnama je marsikje na Slovenskem lokalno prebivalstvo dobilo priložnost, da si prvič in zadnjič ogleda notranjščino bližnjega gradu.
Neveljaven email naslov