Tako meni Kilian Kleinschmidt. Sogovornik, s katerim smo se pogovarjali pred še ne dobrim mesecem - po 25 letih dela pri UNHCR-ju, kjer je kot humanitarni delavec deloval v različnih begunskih centrih po svetu, je iz organizacije izstopil, "saj trenutna struktura humanitarnih organizacij ne ponuja ustrezne dolgoročne rešitve" -, je med drugim tudi zunanji svetovalec avstrijske notranje ministrice Johanne Mikl-Leitner za begunce. In ker Avstrija skorajda vsak dan uvaja nova pravila glede ravnanja s prebežniki, smo ga znova prosili za komentar.

Strokovnjak za begunska vprašanja meni, da bo v Evropi letošnje leto še vedno polno negotovosti, učinek določenih ukrepov pa bo viden šele čez nekaj mesecev, ne prej kot naslednje leto. "Videli bomo, ali nam bo uspelo vzpostaviti pretok med Grčijo, ki se bo polnila, in Makedonijo. Povsod bodo nastajala velika begunska taborišča in razmere, ki jih ne želimo videti. Ljudje se bodo težko prebili mimo vseh teh ograj, kar bo le še bogatilo organizirane združbe tihotapcev z ljudmi," pravi.

Vzpostavitev zakonitih poti za begunce
Pri tem je jasen, da je rešitev trenutnega stanja kombinacija: odprtja ustaljenih, zakonitih poti beguncev v Evropo ter ureditev razmer in spodbuditev naložb na Bližnjem vzhodu, kjer bi mladi dobili delo. "Ali pride v Evropo nezakonito več kot milijon ljudi, kar je nevarno – težave imajo ženske, slišali smo poročilo o izginotju 10.000 otrok -, ali pa se uredijo ustaljene poti, po katerih bi ljudje prišli v Evropo," razlaga Kilian Kleinschmidt, ki dodaja, da je takšen predlog "odziv na razprave v EU-ju in predstavljeni načrt Angele Merkel".

Dejansko bi to pomenili, da bi iz Turčije in iz severnega dela Iraka v Evropo prepeljali tiste ljudi, ki potrebujejo humanitarno pomoč. Hkrati pa bi v Jordaniji, Libanonu in Turčiji vzpostavili posebna gospodarska območja. "Recimo, za Jordanijo je obstajal predlog, da bi posle, tudi tiste za Sirijo, izvajali na posebnih območjih, kjer bi Sirci lahko delali. Hkrati upamo, da bodo naložbe spodbudile več delovnih mest." Naložbe se nanašajo na tri milijarde evrov vreden sklad, s katerim bodo članice Evropske unije pomagale Turčiji pri reševanju t. i. prebežniške krize. "Javnopolitična razprava je vedno bolj neumna, a pod površjem določeni ljudje delajo prave stvari … Splošna politična drža gre v smeri tehnične in denarne pomoči, kar nam je lahko v tolažbo."

Avstrija nima integracijskega načrta
Poleg Danske je Avstrija ena tistih držav, ki narekuje tempo uvajanja nove, strožje azilne politike v Evropi. "Od avstrijskega ministra za integracijo, torej zunanjega ministra (op. p. Sebastiana Kurza), nismo slišali resnega načrta za integracijo beguncev, razen tega, da bodo ljudi, ki ne bodo sodelovali, izključili. Iz česa? Saj nimamo velikih shem za 90.000 beguncev, ki bi jim država pomagala z učenjem tujega jezika in pripravo na tukajšnje življenje," je kritičen do avstrijske vlade Kilian Kleinschmidt.

Zdi se, da ta alpska država z 8,5 milijona prebivalci ravna enako kot ranjena lisica, ki se je s taco ujela v lovsko past - v paniki sprejema nagle odločitve, pri čemer ji je pomembna trenutna rešitev bolečega stanja, in ne dolgoročne posledice. Uvedba letošnjih kvot o omejitvi sprejema prosilcev za azil na 37.500 (naslednje leto 35.000, leta 2018 pa 30.000), usmerjen pretok le čez mejni prehod Šentilj, deportacija 50.000 neuspešnih prosilcev za azil do leta 2020 in podaritev 500 evrov za "povratne stroške" vsem tistim, ki bodo odšli iz države prostovoljno, nimajo pomena brez učinkovitega državnega programa za integracijo.

"Število 37.500 ni realističen ukrep, če ljudi ne popišeš. Vlade pa jih ne želijo popisati, saj ne želijo sprejeti njihovih prošenj za azil. Določene narodnosti imajo ničelne možnosti, da jim bodo sploh prisluhnili, zato bodo takšni ljudje v Evropi ostali kot ilegalci," opozarja sogovornik, ki dodaja, da bo v Evropi več kot 100.000 neregistriranih ljudi, ki bodo "resna grožnja za našo varnost".

"Deportacije niso realne"
Na napovedi Švedske, ki bo v naslednjih letih deportirala okoli 80.000 neuspešnih prosilcev za azil, in Avstrije, ki bo prosilce za azil deportirala, če po treh letih v matični državi ne bodo več v nevarnosti, ironično pravi: "Srečno". "Nisem še videl vlade, ki bi spoštovala človekove pravice in je omejena z ustavo ter bi v večjem številu vračala ljudi na nevarna območja. To vse je znak, da poskušajo umiriti populistične stranke. To ni realno. To ni uspelo še nikomur … Zakaj naznanijo nekaj, kjer jim bo spodletelo, razen če bodo kršili svojo ustavo."

Nepoznavanje jezika
Posebna težava, s katero se bodo v prihodnjih mesecih spopadale evropske države, pa bo integracija mladih beguncev, opozarja Kilian Kleinschmidt: "Težava je tudi ta, da ti ljudje določenih poklicev v svoji državi izvora sploh ne poznajo. Večina, ki pride sem, mora domov hitro poslati denar, česar pa ne morejo storiti, če so v procesu šolanja, saj dobijo s prakso nekaj sto evrov na mesec, kar je dovolj le za njihovo prebivanje, izobraževanje v Nemčiji pa traja najmanj dve leti." Velika težava je nepoznavanje jezika, "v Nemčiji jih do 67 odstotkov izstopi iz rednega šolanja. Težko je narediti izpit, če ne znaš jezika, v mnogih poklicih pa je treba komunicirati."