Močno zavarovani mejni prehodi. Foto: Reuters
Močno zavarovani mejni prehodi. Foto: Reuters
Avstrija pravi, da je begunski priliv preprosto prevelik. Foto: EPA
Obljubljena dežela? Foto: EPA
Tudi tisti, ki jim bodo azil dobili, bodo še tri leta pod nadzorom. Foto: Reuters

"Mislim, da je 50.000 realistična številka," je za APA dejal avstrijski zunanji minister Sebastian Kurz. "Hkrati pa je jasno, da bo mnogo prebežnikov, ki so pribežali k nam, tu tudi ostalo. Zato moramo ustaviti begunski tok."

Zvezna vlada bo pribežnikom, ki bodo v treh mesecih po zavrnitvi prošnje za azil prostovoljno zapustili državo, ponudila do 500 evrov za "povratne stroške". Država tudi razmišlja, da bi za deportacije uporabila svoje vojaško letalo C-130 Hercules. Dunaj je na seznam "varnih" držav dodal Maroko, Alžirijo, Tunizijo, Mongolijo in Gano, kar oblastem omogoča, da prosilce za azil, ki prihajajo iz omenjenih držav, lahko hitreje vračajo.

Avstrija, ki šteje 8,5 milijona prebivalcev, je sprejela drugo največje število beguncev na prebivalca v Evropi (za Švedsko) - lani so našteli 90.000 prošenj za azil. "Ta številka je za majhno državo previsoka," je povedal Kurz.

Vlada je prejšnji mesec sporočila, da bo letos skušala ustaviti številko prosilcev za azil pri 37.500, v naslednjih štirih letih pa namerava sprejeti le toliko beguncev, kolikor ne bi presegalo 1,5 odstotka celotnega prebivalstva. "Več od tega bi našo državo preveč preplavilo. ZDA sprejme samo 10.000 pribežnikov, Slovenija samo tisoč. Lani smo imeli 90.000 prošenj za azil. Ne zmoremo," je dejal Kurz.

Ostrejši zakon
Prejšnji torek so avstrijski poslanci potrdili novi zakon, po katerem lahko še tri leta potem, ko posamezniku odobrijo azil, odločajo o njegovi usodi. Če po treh letih prosilci za azil niso več v nevarnosti, jih lahko deportirajo v matično državo. Posameznik ima manj možnosti za deportacijo, če je dobro integriran in če obstajajo človekoljubni razlogi, zakaj ga ne bi poslali nazaj. Novi zakon tudi določa, kako dolgo bodo morali prosilci za azil čakati, da se lahko prijavijo za združitev družin.

Pribežniki nižje prednosti morajo čakati najmanj tri leta, preden vložijo prošnjo za združitev z družino, medtem ko lahko vojni begunci iz držav, kot je Sirija, zaprosijo že po treh mesecih, a morajo vlado prepričati, da imajo dovolj sredstev za preživljanje družine. Avstrijska vlada je obljubila, da bo vsak primer obravnavala na individualni ravni.

Kurz je še dodal, da bodo pribežnikom, ki se ne bodo hoteli udeleževati posebnih tečajev za vključitev v avstrijsko družbo, lahko ukinili socialno podporo. "Tisti, ki se niso pripravljeni učiti nemščine, ki si ne želijo biti del trga dela, ki niso pripravljeni hoditi na tečaj integracije, se bodo morali sprijazniti z rezi socialnih dodatkov," je bil odločen.

Danska podaljšala nadzor na meji z Nemčijo
Medtem so danske oblasti sporočile, da bodo na meji z Nemčijo še naprej preverjali potne liste, ne načrtujejo pa dodatnih zaostritev mejnega nadzora. Nadzor na dansko-nemški meji je podaljšan še vsaj do 23. februarja. Kot je po srečanju s švedskim kolegom Morganom Johanssonom poudarila danska ministrica za integracijo Inger Stojberg, je podaljšanje nadzora nujno, saj tudi Švedska na svoji meji z Dansko ohranja nadzor. "V nasprotnem primeru bi lahko postali priča zelo velikemu zbiranju beguncev in migrantov na Danskem. To pa bi lahko vodilo v zelo nestabilen položaj," je opozorila.

Švedska na meji z Dansko od 4. januarja izvaja sistematičen nadzor, kar pomeni, da morajo prevozniki preverjati dokumente vseh potnikov na vlakih, avtobusih in trajektih. Ta nadzor so Švedi nazadnje podaljšali do 8. februarja. Prav tako 4. januarja je Danska uvedla nadzor na svoji meji z Nemčijo, ki pa ni sistematičen, saj dokumente tam preverjajo le nekaterim oz. naključno. Stojbergova je sicer že nekajkrat napovedala zaostritev nadzora, a za zdaj še ne vidi nobene potrebe, saj obstoječi sistem deluje. Kot je pojasnila, so od 4. januarja preverili kakih 120.000 ljudi.


Obvestilo uredništva:

Zaradi številnih komentarjev in zagotavljanja čim višjih standardov razprave pod članki o begunski krizi smo se odločili, da komentiranje na portalu rtvslo.si omogočimo pod eno novico. Ne gre za cenzuro ali blokado, temveč za vzdrževanje ravni komunikacije na portalu javne RTV, ki je zavezana k takšnim merilom. Svoje mnenje o dogajanju z begunsko krizo lahko ob spoštovanju forumskih pravil MMC RTV SLO izrazite v komentarjih tukaj.