Na te številke je opozorila Mednarodna organizacija za migracije (IOM), ki je dodala, da so te številke mnogo večje kot januarja lani.

K žalostni statistiki je prispevala tudi nova nesreča, ki se je zgodila ob zahodni obali Turčije v provinci Izmir. Čoln s prebežniki, ki so skušali priti na grški otok Samos, se je prevrnil. Dvema potnikoma je uspelo priplavati do obale, devet ljudi, med njimi dva dojenčka, pa je utonilo.

Jordanija ne zmore več
Jordanski kralj Abdulah pa je opozoril, da se je zaradi množice sirskih prebežnikov njegova država znašla na "točki vrelišča", saj ti ljudje predstavljajo velik pritisk na jordanske socialne službe, infrastrukturo in gospodarstvo.

"Prej ali slej bo ta jez popustil," je dejal pred donatorsko konferenco za Sirijo v Londonu in dodal, da bo mednarodna skupnost morala Jordaniji ponuditi več pomoči, če želijo, da bi država še naprej sprejemala prebežnike. Združeni narodi bodo skušali zbrati 7,7 milijarde dolarjev za financiranje pomoči za 22,5 milijona ljudi v Siriji in sirskih beguncev v sosednjih državah. V letu 2015 so skušali zbrati 2,9 milijarde dolarjev, a so prišli le do 43 odstotkov te vsote.

Petina vseh prebivalcev beguncev
V Jordaniji je našlo zatočišče 635.000 izmed 4,6 milijona Sircev, ki jih Združeni narodi vodijo kot begunce. Jordanska vlada sicer trdi, da v resnici v državi živi več kot milijon Sircev, nekateri so prišli tudi pred začetkom spopadov leta 2011. Povedano drugače, sirski begunci v Jordaniji predstavljajo že skoraj 20 odstotkov prebivalstva.

"Prvič moram reči - tega ne zmoremo več," je še opozoril kralj Abdulah. Le en odstotek beguncev ima delovna dovoljenja, kralj pa se zaveda, da bi večinsko prebivalstvo z neodobravanjem sprejelo odprtje delovnega trga zanje, razen če ne bi hkrati država ponudila več zaposlitvenih možnosti tudi za Jordance.

Abdulah je v pogovoru za BBC še dejal, da država kar 25 odstotkov proračuna namenja za pomoč beguncem, zato so na udaru tudi javne storitve, dela pa primanjkuje. "Mislim, da je psihično stanje Jordancev doseglo vrelišče," je zato opozoril in dodal: "Posledice občutimo v izobraževalnem in zdravstvenem sistemu. Prej ali slej bo ta jez popustil, zato nas čaka zelo pomemben teden, v katerem bomo videli, ali lahko pričakujemo kakšno pomoč - ne le za sirske begunce, ampak tudi za nas same." Dodal je, da Evropa, ki je lani sprejela več kot milijon prebežnikov, zagotovo razume, s kakšnimi težavami se sooča Jordanija.

EU bo znova odprl mošnjo
Četrtkovo donatorsko konferenco v Londonu bodo gostili Velika Britanija, Nemčija, Norveška, Kuvajt in Združeni narodi. Na njej želijo zbrati čim več sredstev, hkrati pa tudi prepoznati dolgoročne rešitve, kako sirskim beguncem zagotoviti izobrazbo in vključitev na trg dela. Evropska unija naj bi na konferenci obljubila dve milijardi pomoči. Na zadnjem tovrstnem srečanju v Kuvajtu lani je donirala 1,1 milijarde evrov.

Jordanski kralj je tudi zavrnil kritike, ker njegova država ne želi sprejeti 16.000 sirskih beguncev, ki so ujeti v oddaljenem puščavskem območju ob njeni severni meji. "Želite biti moralni? V redu, torej bomo te begunce prepeljali v zračno oporišče, od tam pa z največjim veseljem v vašo državo. Saj govorite, da jih je le 16.000," se je odzval.