Po poročanju atenskega časnika Katimerini namerava visoki komisariat ZN-a za begunce (UNHCR) poskrbeti za njihovo začasno nastanitev v pristanišču Solun. Predstavnik UNHCR-ja v Grčiji Petros Mastakas je dejal, da bi 20.000 beguncev in ekonomskih migrantov lahko za krajši čas nastanili v hotelih in zasebnih stanovanjih, srednjeročno pa bi lahko število nastanjenih povečali na 60.000 ljudi. Razmišljajo tudi o uporabi vojaških zgradb na severu Grčije, čemur pa vojska nasprotuje.

Župan Soluna Janis Butaris je pobudo UNHCR-ja pozdravil kot priložnost, da si pri nastanjanju prebežnikov pomagajo z denarjem iz tujine, saj grške občine, mesta in tudi država denarja za to - po njegovih besedah - preprosto nimajo dovolj. Grški minister za migracije Janis Muzalas je medtem razkril, da je Belgija na ponedeljkovem srečanju notranjih ministrov EU-ja v Amsterdamu predlagala, da bi na širšem območju Aten postavili taborišče za 300.000 prebežnikov.

Pol milijarde evrov pomoči za prebežnike v Evropi
Humanitarne organizacije so donatorje pozvale, naj za oskrbo prebežnikov, ki prihajajo čez Sredozemsko morje, letos namenijo okoli pol milijarde evrov. Polovica od 509 milijonov potrebnih evrov bi bila namenjena pomoči v Grčiji.

Visoki komisariat ZN-a za begunce (UNHCR) in še okoli 65 drugih humanitarnih organizacij so pojasnili, da bi bil denar namenjen zatočiščem za prebežnike, njihovi oskrbi z vodo in financiranju sanitarnih kapacitet. Organizacije želijo podpreti tudi popis prebežnikov, njihovo reševanje na morju, mejne kontrole in ukrepe za pomoč neposredno prizadetim skupnostim na migrantskih poteh.

Žariščne točke v Furlaniji-Julijski krajini
Italijanska vlada je potrdila, da v Furlaniji-Julijski krajini načrtuje žariščne točke za popis prebežnikov, je sporočil notranji minister Angelino Alfano, ki ni navedel podrobnosti. Predsednica deželne uprave Furlanije-Julijske krajine Debora Serracchiani je pred dnevi sicer zanikala, da Rim načrtuje vzpostavitev žariščnih točk za prebežnike na meji s Slovenijo in Avstrijo. Je pa povedala, da je predvideno odprtje treh centrov za prebežnike, ki so bili načrtovani že pred časom. Alfano je potrdil le to, da tovrstni načrti res obstajajo.

Italijanski mediji so pred dnevi poročali, da bi lahko Italija zaradi možnosti zavračanja prebežnikov na avstrijsko-slovenski meji, vzpostavila tri žariščne točke - v prazni vojašnici blizu Trbiža na tromeji z Avstrijo in Slovenijo, v bližini Gorice in blizu Trsta. "Ta načrt bo lahko vlada uresničila le preko naših trupel," je bil jasen vodja populistične in do priseljencev sovražne stranke Severna liga Matteo Salvini. Podobno oster je bil Salvinijev strankarski kolega Luca Zaia, sicer predsednik dežele Veneto. "Žariščne točke na severovzhodu Italije niso nobena rešitev. To je tako, kot da bi želeli s prstom ustaviti razpoko v jezu. Končno je treba ločiti, kdo je v stiski ter kdo je Italijo in Evropo dosegel iz drugih razlogov," je dejal Zaia.

Erjavec: Ukrepati moramo primerno
Brez celovite evropske rešitve begunske krize se lahko zgodi, da bodo na posameznih delih migracijske poti izbruhnile napetosti, lahko tudi na avstrijsko-slovenski meji ali slovensko-hrvaški, meni slovenski zunanji minister Karl Erjavec, ki opozarja, da bi imel morebitni premik t. i. migracijskega toka proti BiH-u resne posledice za stabilnost regije.

"Vemo, da spomladi lahko pričakujemo vnovično okrepitev migrantskega vala, zato moramo primerno ukrepati. Slovenija bo sprejela vse potrebne ukrepe, da zaščitimo naše državljane, hkrati pa tudi tiste migrante, ki bodo želeli v ciljne države in bodo imeli njihovo
dovoljenje za sprejem," je poudaril.

Erjavec je pojasnil, da so o Cerarjevi pobudi v ponedeljek že razpravljali notranji ministri EU-ja, v prihodnje pa bodo še zunanji. "Če ne bo celovite evropske rešitve, bo vsaka država sama reševala to problematiko, kar lahko vpliva tudi na prihodnost Evrope".

Norveško-finsko-ruski spor zaradi prebežnikov
Med Rusijo in Norveško je nastal spor, saj Rusija ni želela sprejeti prebežnikov, ki so z njenega ozemlja prispeli na Norveško. V spor pa se je vpletla še Finska, ki grozi z "ostrejšimi ukrepi" na meji z Rusijo. Helsinki namreč pravijo, da organizirane kriminalne združbe na finsko mejo prevažajo vse več prebežnikov.

Sirci in Sirke ter Afganistanci in Afganistanke potujejo na sever Evrope tudi prek Rusije. Lani je po tej poti na Norveško prispelo okoli 5.500 ljudi, za mnoge od njih pa so norveške oblasti ugotovile, da imajo veljavne ruske vizume ali da so celo pred prihodom na Norveško zakonito živeli v Rusiji ter da ne gre za begunce. Hotele so jih vrniti Rusiji, ki pa je njihov sprejem zavrnila in, uradno iz "varnostnih razlogov", mejo začasno zaprla. Spomnimo, Norveška ni članica EU-ja, je pa članica schengenskega območja.

Obvestilo uredništva:

Zaradi številnih komentarjev in zagotavljanja čim višjih standardov razprave pod članki o begunski krizi smo se odločili, da komentiranje na portalu rtvslo.si omogočimo pod eno novico. Ne gre za cenzuro ali blokado, temveč za vzdrževanje ravni komunikacije na portalu javne RTV, ki je zavezana k takšnim merilom. Svoje mnenje o dogajanju z begunsko krizo lahko ob spoštovanju forumskih pravil MMC RTV SLO izrazite v komentarjih tukaj.