Štiri metre visok in kilometer dolg zid, ki ga nekateri mediji že označujejo za "Veliki calaijski zid", bodo gradili na cesti, ki vodi do pristanišča v Calaisu. Postavljati ga bodo začeli ta mesec, dokončan naj bi bil do konca leta.

Gradnjo zidu bo financirala britanska vlada, kar je v skladu z dogovorom, sklenjenim marca letos. Zid bo služil kot dopolnilo varnostni ograji, ki že stoji okoli pristanišča in vstopa v predor pod Rokavskim prelivom. "Zelo kmalu bomo začeli graditi ta veliki novi zid. Postavili smo ograjo, zdaj postavljamo zid," je povedal državni sekretar na notranjem ministrstvu Robert Goodwill.

Dogovor o postavitvi zidu v Calaisu sta London in Pariz dosegla, potem ko je lani več deset tisoč ljudi z vdiranjem oz. skakanjem na tovornjake na poti na Otok prek Eurotunnela ali trajektov skušalo vstopiti na britanska tla.

Vsi nad rešitvijo sicer niso navdušeni. Tako je Richard Burnett, predsednik sindikata britanskih prevoznikov, načrt označil za "potrato davkoplačevalskega denarja". Burnett meni, da bi lahko sredstva, ki so jih namenili za gradnjo zidu, precej bolj smotrno porabili za okrepitev varovanja vzdolž dovoznih cest.

V "Džungli" med 7.000 in 10.000 prebežnikov
Jezni tovornjakarji in kmetje so v ponedeljek zablokirali glavne ceste v Calais in iz njega in zahtevali zaprtje ogromnega begunskega tabora v tem mestu. V tem improviziranem taborišču, imenovanem Džungla, se v šotorih in začasnih zatočiščih gnete med 7.000 in 10.000 prebežnikov.

Prebežniki iz Džungle včasih kar z vejami postavljajo cestne zapore, s katerimi upočasnjujejo tovornjake na poti na Otok. Nato skušajo skočiti oz. splezati na njihove prikolice. Vozniki tovornjakov trdijo, da jih prebežniki in tihotapci napadajo tudi s kovinskimi palicami. Vozniki pravijo tudi, da jim kljub 2.100 policistom, ki so jih namestili okoli pristanišča, ni zagotovljena varnost, saj varnostne sile niso sposobne zavarovati cest.

Francoski notranji minister Bernard Cazeneuve je prejšnji teden ob obisku Džungle napovedal, da bodo taborišče zaprli takoj, ko bo mogoče, a bo to potekalo postopoma. Zid v Calaisu bo po ocenah stal 2,7 milijona evrov in bo zadnja izmed velikih pregrad, ki so zrasle v Evropi ob največjem navalu prebežnikov na staro celino po drugi svetovni vojni.