Kot je dejal, bodo pristojna ministrstva že v sredo uradno zaprosila za pomoč v opremi za policijo, pomoč v policijskih silah in finančno pomoč. Ministrstva bodo obseg pomoči, za katero bodo prosila, v sredo tudi konkretno opredelila.

Pomoč je plod dogovorov predsednika vlade in ministrice za notranje zadeve Vesne Györkös Žnidar ter tudi predsednika republike Boruta Pahorja z najvišjimi predstavniki EU-ja, je dodal premier.

"Pomembni sta naša drža in prizadevanje, da kljub stopnjevanju naporov in ukrepov za nadzor nad mejo ohranjamo tudi humanitarno držo ter varujemo varnost ljudi in premoženja," je poudaril premier.

Pahor zmeren optimist
Pahor je po pogovorih s predsednikom Evropskega sveta Donaldom Tuskom, predsednikom Evropske komisije Jean-Claudom Junckerjem, podpredsednikom komisije Fransom Timmermansom in komisarjem za migracije Dimitrisom Avramopulosom sicer "zmeren optimist" glede hitre neposredne pomoči EU-ja Sloveniji pri spoprijemanju s krizo. Slovenija si lahko obeta ad hoc pomoč policistom na meji s Hrvaško in finančno pomoč.

Pahor je pojasnil, da je sogovornike temeljito seznanil z razmerami v Sloveniji. Da je položaj zelo resen, pa jih je prepričal zlasti namen, da Slovenija v pomoč policistom na meji pošlje vojsko z dodatnimi pooblastili. Vsem sogovornikom je povedal, da je strateški cilj in interes Slovenije, da trajneje v naši državi ostane toliko pribežnikov, kolikor smo jih sposobni oskrbeti, ter da to doseže na strpen, razumen in razsoden način, ob pomoči EU-ja in razumevanju sosed.

Predsednik je poudaril, da se je - v stalnem stiku s premierjem Cerarjem - v Bruslju s sogovorniki načelno dogovoril glede pomoči policijskih enot drugih članic Unije slovenskim policistom na meji s Hrvaško in glede finančne pomoči. Pri pomoči policistom na meji bi šlo za ad hoc dvostransko pomoč s policisti iz drugih članic Unije, ki bi jo usklajevala Evropska komisija. Tako bi Slovenija po Pahorjevih besedah tudi razbremenila potrebo, da na mejo napoti vojsko z dodatnimi pooblastili.

Komisar v Sloveniji v četrtek
V obeh primerih mora sicer Slovenija uradno zaprositi za pomoč. "Bilo bi koristno in prav, da Slovenija kot evropska država ne okleva s tema dvema prošnjama za dodatne policijske sile v pomoč slovenski policiji na slovensko-hrvaški meji in za finančno pomoč," je poudaril Pahor.

Podrobnosti bodo uskladili ob obisku komisarja Avramopulosa v četrtek v Sloveniji, ki sprva ni bil načrtovan, vendar so se zanj dogovorili, ker je čas ta hip za Slovenijo bistvenega pomena, je poudaril Pahor. Odločilno vlogo pri tem, da so v Bruslju razmere v Sloveniji vzeli zelo resno, je bilo po Pahorjevih besedah to, da je kot predsednik republike in vrhovni poveljnik obrambnih sil pripravljen podpreti namero o napotitvi vojske v pomoč policiji na meji.

"To je signal, ki ni pomemben samo za ureditev problema na slovensko-hrvaški meji, ampak širše v regiji. To so dobro razumeli tudi moji sogovorniki, zelo dobro," je dejal Pahor.

Nastaja nova Evropa?
Slovenija, ki se je trudila v zadnjih letih rešiti težave po mirni poti, ki je iskala prijatelje v soseščini in povsod, zagovarjala politiko strpnosti in integracije, je pripravljena razmišljati tudi o tej možnosti, če ne bo drugačnih načinov za to, da zagotovimo red in varnost v naši državi, je poudaril. To je bil po Pahorjevih besedah pomemben razlog za res veliko pozornost, ki so jo izkazali njegovi sogovorniki v Bruslju v pogovorih glede hitrega, učinkovitega pristopa k rešitvi krize v tem delu EU-ja.

Pahor je v Bruslju orisal tudi širšo sliko položaja: kot predani Evropejec je pod vtisom, da nastaja nova Evropa, pri čemer opozarja, da Slovenija mora biti v tisti skupini držav, ki bodo najbolj povezane in bodo najbolj sodelovale, v tisti skupini držav, ki ne bodo gradile zidov. Opozoril je tudi, da je begunska kriza hujša od finančne ter da je njeno podcenjevanje v preteklosti in "mižanje pred problemom pokazalo ostre zobe". Po neuradnih informacijah je Pahor v Bruslju tudi dobil zagotovilo, da Nemčija in Avstrija do preklica ne bosta zaprli meje.

Obvestilo uredništva:

Zaradi številnih komentarjev in zagotavljanja čim višjih standardov razprave pod članki o begunski krizi smo se odločili, da komentiranje na portalu rtvslo.si omogočimo pod eno novico. Ne gre za cenzuro ali blokado, temveč za vzdrževanje ravni komunikacije na portalu javne RTV, ki je zavezana k takšnim merilom.

Svoje mnenje o dogajanju z begunsko krizo lahko ob spoštovanju forumskih pravil MMC RTV SLO izrazite v komentarjih pod novico: Vojska dobiva nove naloge, vlada pa sporoča Evropi, da je na preizkusu evropska solidarnost